Tragedija, ki je prerasla v precedens

Julija 2023 je med sanacijo gozdne ceste v Karniji življenje izgubil prostovoljec Giuseppe De Pauli, ki ga je pokopalo drevo. Dogodek, ki bi ga marsikje obravnavali kot nesrečo pri delu, je v Italiji dobil sodni epilog z daljnosežnimi posledicami.

Sodišče v Vidmu je letos župana občine Preone Andreo Martinisa in koordinatorja civilne zaščite Renata Valenta spoznalo za kriva povzročitve smrti iz malomarnosti. Oba sta bila obsojena na eno leto zapora, kazen pa je pogojna.

Tožilstvo je sicer zahtevalo še višjo kazen, leto in štiri mesece zapora, pri čemer je poudarilo, da zakonodajne spremembe ne zmanjšujejo kazenske odgovornosti. Kljub temu je sodišče odločilo drugače, vendar s sodbo ustvarilo precedens, ki je močno razburil lokalne skupnosti.

"Takšna odločitev postavlja pod vprašaj delovanje civilne zaščite," so opozorili predstavniki območja Karnije. Župani so napovedali izredne sestanke in celo proteste, odvetniki obsojenih pa so že vložili pritožbo. Po njihovih besedah ne gre toliko za višino kazni, temveč za nevaren signal, ki ga sodba pošilja prostovoljcem in njihovim vodjem.

Sistem v Sloveniji: jasna pravila, a odprta vprašanja

V Sloveniji je sistem zaščite in reševanja normativno precej natančno urejen. Temelji na Zakonu o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami (ZVNDN), ki določa jasno hierarhijo odgovornosti; od države, prek regij, do občin.

Uprava RS za zaščito in reševanje (URSZR) pojasnjuje, da je odgovornost razdeljena: "Za škodo, ki je povzročena tretjim osebam med izvajanjem nalog zaščite, reševanja ali usposabljanja, sta primarno odgovorni država ali lokalna skupnost, če je bila škoda povzročena namenoma ali zaradi velike malomarnosti."

Na lokalni ravni je za sistem odgovoren župan, ki imenuje poveljnika civilne zaščite. Vendar pa operativne odločitve na terenu sprejemajo usposobljeni vodje intervencij. Ti so neposredno odgovorni za vodenje akcij in varnost sodelujočih.

V nadaljevanju dodajajo, da je posameznik odgovoren le v omejenih primerih: "Posameznik, ki povzroči škodo namenoma ali iz velike malomarnosti, odgovarja po predpisih, ki veljajo za odškodninsko odgovornost delavcev."

Pomembna razlika v primerjavi z italijanskim primerom je tudi pravna zaščita. "Če se zoper pripadnika civilne zaščite ali reševalca uveljavlja kazenska ali odškodninska odgovornost, ima ta pravico do brezplačne pravne pomoči," poudarjajo na URSZR.

Kdo dejansko odloča na terenu?

Ključno vprašanje vsake intervencije je: kdo sprejema odločitve in kdo nosi posledice? V Sloveniji zakonodaja jasno določa, da operativno vodenje ni v rokah politikov, temveč strokovno usposobljenih vodij.

"Intervencijo vodi vodja intervencije, katerega ukazi so zavezujoči za vse gasilce," pojasnjujejo na Gasilski zvezi Slovenije (GZS). Ob tem pa obstajajo tudi varovalke za posameznike: "Posameznik lahko izvršitev ukaza odkloni, če bi s tem ogrozil svoje življenje ali če za nalogo ni usposobljen."

Sistem temelji na usposobljenosti. Za osnovni naziv operativnega gasilca je potrebnih kar 183 ur usposabljanja, z vsakim višjim činom pa še dodatna izobraževanja. "Veliko pozornosti je namenjene varnosti pri delu," poudarjajo na GZS.

Župan kot odgovorna oseba,  a ne operativni vodja

V javnosti pogosto velja prepričanje, da je za vse odgovoren župan. A realnost je bolj kompleksna. "Župan je odgovoren za organizacijo sistema zaščite in reševanja na lokalni ravni, vendar lahko kazensko odgovarja le, če bi bila nesreča neposredna posledica njegovih odločitev kot vodje intervencije," pojasnjujejo na Skupnosti občin Slovenije (SOS).

Če štab civilne zaščite ni aktiviran, odgovornost za vodenje intervencije nosi vodja intervencije, ki je za to strokovno usposobljen. "Razmejitev pristojnosti in odgovornosti je v slovenskem sistemu dokaj jasno določena," ocenjujejo na SOS.

Kaj pa, če gre kaj narobe?

Podatki kažejo, da sistem deluje relativno varno. Po podatkih GZS vsako leto na intervencijah sodeluje več kot 170.000 prostovoljnih gasilcev. Delež poškodb je izjemno nizek: okoli 0,04 odstotka. Še bolj pomenljivo pa je, da v zadnjih 20 letih ne beležijo smrtne nesreče prostovoljnega gasilca na intervenciji.

Na URSZR poudarjajo: "Takšen primer, kot ga navajate iz Italije, se v Sloveniji še ni zgodil. Tudi sodna praksa kazenske odgovornosti v takšnih primerih ne pozna."

Strah, ki presega meje

Kljub temu pa primer iz Italije odpira širša vprašanja. "Podobna sodba bi lahko pomenila začetek konca prostovoljnega dela na področju zaščite in reševanja," opozarjajo na GZS.

Tudi v SOS vidijo možne posledice: "Takšne sodne odločitve lahko vplivajo na pripravljenost za prevzemanje odgovornih funkcij."

Sistem, ki temelji na zaupanju

Slovenski sistem zaščite in reševanja temelji na kombinaciji strokovnosti, jasne hierarhije in prostovoljstva. Prav slednje pa je njegova največja moč in hkrati potencialna ranljivost.

Če bi se odgovornost preveč razširila ali postala nejasna, bi lahko to vplivalo na pripravljenost ljudi, da sodelujejo v sistemu, ki je v kriznih trenutkih ključnega pomena.