Morda pa je res, kar je slišati med poznavalci, da so Brici preživeli zaradi češenj. Razmah pridelave naj bi se začel v 19. stoletju. Mnogim generacijam so pomenile vsakodnevni kruh. Češnje so bile prvi zaslužek sezone po zimi. Brike so jih prodajale na Dunaj in v Trst in že takrat so lahko dosegale visoke cene. Do osemdesetih let prejšnjega stoletja so imeli češnje na vsaki briški kmetiji, 'črješnje' pravzaprav, kot jim pravijo Brici. Bolj kot od vinogradništva in vinarstva so Brici živeli od češenj, marelic in breskev. Danes so bolj prisotne vinske kleti, češnja pa je postala simbol Goriških Brd.

"Letina zaenkrat obeta, veliko bo odvisno od količine in dolgotrajnosti padavin v naslednjih 14 dneh. Dež namreč povzroča pokanje in posledično netržnost plodov. Zorenje zgodnjih sort je znotraj dolgoletnega povprečja oziroma nekaj dni prehiteva," pojasnjuje Davor Mrzlić, vodja Sadjarskega centra Bilje pri Kmetijsko gozdarskem zavodu Nova Gorica. Kot dodaja, bo sodeč po nastavku plodov, letošnja letina nadpovprečna, "ocenili pa jo bomo na koncu, saj lahko padavine in škodljivci močno vplivajo na količino tržnih plodov oz. pridelka".

Pozeba ni imela vpliva, nevarna je suša

Pozeba letos ni imela vpliva na nastavek cvetov in plodov, "manjše število izjem smo zabeležili na nizkih legah, površinsko je zanemarljivo". Več škode je pozeba povzročila na Goriškem na kakiju, breskvi in hruški, "v Istri škode ni bilo". V zadnjih dveh tednih je nastopila suša, "kar lahko povzroči trebljenje plodov in zmanjša količino ter kakovost pridelka češenj".

Čeprav so letos dozorele prej kot običajno, "smo nekaj dni pred povprečjem, a napovedano hladnejše in oblačno vreme lahko zorenje upočasni". Zorele bodo vse do konca junija, v celinskem delu na višjih legah pa do začetka julija.

V Sloveniji imamo dobrih 220 hektarov češenj, večina jih je na Primorskem. Prednjačijo Goriška Brda in Vipavska dolina s 120 hektari, sledi Istra s 15 hektari in Kras. "Precej pridelka oberemo tudi v ekstenzivnih nasadih, vrtovih in ohišnicah," poudarja Mrzlić.

Med 30 in 60 odstotkov češenj je uvoženih

Cena je vedno odvisna od ponudbe in povpraševanja, vendar pa nanjo vplivajo tudi "količina in kakovost pridelka (debelina, okus), pozebni dogodki, pokanje plodov zaradi padavin, lokacija prodaje". Zgodnje češnje so seveda dražje, cene pa ob večji ponudbi srednje in pozno zorečih sort kasneje padejo. Delež uvoženih češenj iz leta v leto niha in je odvisen tudi od količine domačega pridelka, med 30 in 60 odstotkov češenj na naših trgovskih policah je uvoženih, pojasnjuje stroka.

Največji izziv za pridelovalce je nagnjenost češnje k pokanju plodov, "večina sort je občutljivih ali zelo občutljivih". Med škodljivci sta gospodarsko najbolj pomembna plodovna vinska mušica in marmorirana smrdljivka. Prav tako je obiranje sadežev zamudno, saj je potrebno delo opraviti ročno, pa tudi sadeži so manjši. Morda se prav v tem skriva odgovor na vprašanje, zakaj so češnje drage.

Podnebne spremembe - zgodnje cvetenje in pozni vdori hladnega zraka

Podnebne spremembe vplivajo tudi na pridelavo češenj, "spomladanske pozebe so v zadnjem desetletju in pol postale stalnica, in so težava predvsem v nižjih lega, v dolinah". Drevesa zaradi visokih temperatur ob koncu zime cvetijo in brstijo bolj zgodaj, pozni vdori hladnega zraka pa spomladi redčijo cvetni nastavek, "v določenih letih tudi nastavek plodov vse do 20. aprila". "Suše in vročinski valovi prizadenejo tudi višje lege, kjer je praviloma težava pomanjkanje namakalne vode. Prenizke temperature v času cvetenja pomenijo tudi omejen let opraševalcev, žuželk, kar pomeni slabšo oprašitev in oploditev," razlaga Mrzlić.

Najbolj preizkušene sorte za Istro, Goriško in Vipavsko

Po svetu najdemo veliko različnih sort češenj. Za Vipavsko dolino, Goriška Brda in Istro so najbolj preizkušene stara francoska sorta Burlat, cenjena zaradi zgodnosti in dobre rodnosti, s katero se primerja čas zorenja ostalih sort. Potomka prosto oprašene sorte Burlat, Grace Star, ki jo pridelujejo od leta 2001. Italijanska sorta Black Star in češka sorta neznanega starševskega para, razširjena od leta 1981, Korida.

"Sicer je število sort dosti večje, a te niso dale zadovoljivih rezultatov v naši pridelovalnih razmerah (večina) ali pa še niso bile preizkušane (manjši del). Ne moremo govoriti o eni najprimernejši sorti, ker ima vsaka nekatere prednosti, a tudi slabosti (pokanje, gnitje, samoneoplodnost …)," pravi Mrzlić. Češnja slabo prenaša sušo in ob pomanjkanju padavin je potrebno redno namakanje. Namakanje je potrebno tudi po obiranju, "tržna pridelava brez namakanja ni mogoča". Češnja lahko v ekstremni suši ostane brez listja in celo odmre, ali spomladi ne požene.

Nasvet za potrošnike

Češnje moramo hraniti v hladinilku, zdržale bodo do teden dni. Ne smemo jih hraniti pri sobni temperaturi, "v prevelikih posodah ali v preveliki vlagi (kondenz na plodovih)".