TOVORNJAKI ZABLOKIRALI VPADNICO: Sermin v primežu zastojev in nevarnih prehitevanj (FOTO)

Koper

Nedavni popoldanski zastoj na Bertoški vpadnici v Kopru ni bil zgolj še ena prometna nevšečnost, temveč jasen pokazatelj vse večjih pritiskov, ki jih logistična dejavnost na območju Sermina nalaga že tako obremenjeni prometni infrastrukturi. Zaradi oteženega dostopa do kontejnerskega skladišča podjetja DepoLink, kontejnerska logistika, d.o.o., je nastala dolga kolona tovornih vozil, ki je bistveno upočasnila promet in obenem pripeljala do nevarnih prometnih situacij, saj so nekateri vozniki prehitevali kolono čez polno črto.

Po informacijah s terena tovornjaki zaradi neustrezne oziroma prekratke dostopne vzporedne ceste niso mogli nemoteno vstopati na območje skladišča. Posledično so obstajali na dostopni poti in se kopičili tudi na Bertoški vpadnici, ki predstavlja eno ključnih prometnih žil Kopra. Ob tem so nekateri vozniki kolono prehitevali čez neprekinjeno črto, kar je privedlo do več nevarnih situacij in občutno povečalo tveganje za prometne nesreče. Ob tem se poraja vprašanje, ali infrastruktura na območju Sermina sploh še sledi razvoju logistike in naraščajočemu številu tovornih vozil?

Prometne konice in tovornjaki brez časovnih najav

V podjetju DepoLink kot glavni razlog za nastanek zastojev navajajo prometne konice in koncentracijo prihodov vozil: "Občasno povečano in skoncentrirano število kamionov, ki ob istem času prispejo na naš terminal."

A prav ta "istočasnost" prihodov odpira vprašanje organizacije logistike. Podjetje namreč priznava, da večina voznikov prihaja brez vnaprej določenega termina: "Velika večina tovornih vozil namreč prihaja na naš terminal brez časovne 'najave', kar pomeni brez natančno določenega in potrjenega časovnega okna, ki bi omogočilo razporeditev prihodov/odhodov v natančno razporejenih terminih (t.i. sistem najave kamionov ali vehicle booking sistem/VBS)."

Čeprav takšni sistemi v logistiki niso novost in jih uporabljajo tudi v bližnji Luki Koper, v podjetju opozarjajo, da to ne bi bila popolna rešitev: "Tudi vpeljava takega IT sistema, kar je na primer že vpeljala Luka Koper, pa sama po sebi ne odpravi težav in posledic neenakomernih prihodov tovornih vozil v Koper, ki so posledica stanja prometa na lokalnih oz. državnih cestah."

DepoLink: "99 odstotkov časa deluje"

Podjetje sicer vztraja, da je infrastruktura večino časa zadostna: "V 99 odstodkih obratovanja (delovnega časa) je dostopna infrastruktura na naš terminal ustrezna, saj omogoča sprejem (čakanje na razklad/naklad) okrog 10-12 tovornih vozil hkrati in to v veliki večini časa zadošča."

Vendar pa prav tisti preostali odstotek, ki ga povzročijo prometne konice, povzroča največje težave. In prav takrat posledice občutijo tudi vsi ostali udeleženci v prometu.

Prometne konice razkrivajo realno stanje logistike na Obali

Dodatno težavo predstavlja dejstvo, da logistični tokovi niso omejeni zgolj na posamezen terminal, temveč so odvisni od širšega prometnega sistema. DepoLink tako del odgovornosti vidi v prometni sliki širšega območja: "… posledica stanja prometa na lokalnih oz. državnih cestah."

Selitev terminala in nove prometne rešitve: pričakovane razbremenitve območja

Na vprašanje o prihodnjih rešitvah v podjetju izpostavljajo več načrtovanih ukrepov. Med drugim napovedujejo selitev na novo lokacijo: "DepoLink se namreč v roku enega leta seli na sosednjo lokacijo/parcelo (nov terminal), kjer bo glavni dostop po bodoči, na novo zgrajeni dostopni cesti v industrijsko cono Sermin II za bencinsko črpalko Petrol."

"Ta dostopna pot bo dolga 180 metrov in bo že sama služila kot delna 'tampon' infrastruktura oz. čakalna cona," ocenjujejo v podjetju DepoLink

V nadaljevanju še izpostavljajo, da pomembno razbremenitev pričakujejo tudi od širitve Bertoške vpadnice iz dve v štiripasovnico, katere gradnja naj bi se pričela v kratkem, in naj bi bistveno izboljšala pretočnost ter praktično odpravila nevarnosti zaradi prehitevanja preko polne črte.

Ob tem kot dolgoročno rešitev omenjajo tudi sistemsko ureditev logistike: "Možna rešitev za bodočnost je povezava lokalnih logističnih terminalov/skladišč kot je naše z lokalnimi kamionskimi terminali (trenutno obstaja samo luški terminal), kjer bi tovorna vozila počakala na svoje naročeno-potrjeno okno in bi prispela na nakladanje/razkladanja ob točno določeni uri (minutnih intervalih)."

Nevarni manevri na vpadnici

Opozorili smo tudi na nevarno ravnanje voznikov, ki so prehitevali kolono čez neprekinjeno črto, kar je privedlo do nevarnih situacij. V podjetju DepoLink so odgovorili, da takšnega ravnanja absolutno ne odobravajo oziroma so kategorično proti, "saj na ta način mimoidoči vozniki ogrožajo svojo varnost, varnost naših zaposlenih in vseh drugih udeležencev v prometu na Bertoški vpadnici."

A hkrati poudarjajo, da za nadzor nad takšnim ravnanjem niso pristojni: "Je pa urejanje le tega v pristojnosti drugih in ne nas, ki samo opravljamo svojo dejavnost na našem logističnem terminalu."

Deli novico:

Komentiraj

Za komentiranje je potrebna  Prijava  oz.  Registracija
Martin Kacur |  07 .05. 2026 ob  10: 42
A ni logistika v osnovi organizacija transporta? Torej bi morali organizirati tudi tovornjake, ki prihajajo ba terminal.

Očitno to podjetje smatra, da bi mu morali davkoplačevalci zgraditi parkirišče za kamione.



Podobo kot bi gostinec odprl gostilno, ki bi imela mize samo na pločniku.