Približno polovica tistih, ki doživi takšno psihično stisko, si poišče strokovno pomoč, med temi je polovica takih, ki to storijo takoj, ostali pa čakajo tudi leto ali več od trenutka, ko prepoznajo, da imajo težavo, je dodal Vinko. Kot je ob tem poudaril, je bila ta problematika še nekoliko hujša v času pandemije, še posebej med mladimi, ko je bilo opaziti veliko simptomov anksioznosti in depresije, a so bile te težave prehodne narave in so ob izboljšanju razmer tudi v precejšnji meri izzvenele.

Po besedah vodje enote za nenalezljive bolezni na celjski območni enoti NIJZ Nuše Konec Juričič, se ob iskanju pomoči marsikdaj pojavijo tudi težave s predolgimi čakalnimi dobami, v marsikaterem primeru pa za stroko ni tako enostavno prepoznati, ali gre za motnjo ali ne. "To zlasti velja za majhne otroke, ki še ne znajo predstaviti stisk, in tudi pri mladostnikih, ko se najprej vprašamo, ali so težave morda del normalnega razvoja," je dejala Konec Juričič, a kljub temu dodala, da imamo v Sloveniji dobro organiziran šolski sistem v smislu svetovalnih služb in sistematskih pregledov, s katerimi skušajo zgodaj prepoznati morebitne stiske otrok in jih napotiti po primerno pomoč.

Na današnji okrogli mizi v Celju so svoje zgodbe in soočenje z duševnimi stiskami predstavili nekateri znani Slovenci. Komik in igralec Žan Papič je odkrito spregovoril o dolgoletnem boju z bipolarno motnjo in ob tem poudaril, kako pomembna je ustrezna strokovna pomoč. "Treba je ločiti med slabo voljo in bolezenskim stanjem. Pomembno je, da se čim prej obrnemo po strokovno pomoč. Življenje je lahko boljše," je dejal in poudaril tudi pomen podpore bližnjih. Ob družini so mu veliko oporo predstavljali prijatelji taborniki, ki so ga sprejeli in ga hkrati tudi prvi opozorili, naj si poišče pomoč.

Nekdanji vrhunski smučar Štefan Hadalin je opisal, kako lahko vrhunski šport posameznika pripelje do skrajnih meja. Pojasnil je, da ga je dolgoletna usmerjenost v popolnost in vrhunske rezultate postopoma izčrpala. "Trčiš namreč ob vzorce in navade, ki so te pripeljali do vrhunskosti, hkrati pa ti vrhunskost onemogočajo. Takrat potrebuješ pomoč strokovnjakov," je povedal. Ob tem je poudaril, da športniki pogosto nosijo dodatno breme pričakovanj okolice, saj velja prepričanje, da morajo vedno vse premagati sami. Poudaril je, da so tudi športniki narejeni iz krvi, mesa in čustev. "Če težave le pometaš pod preprogo in nadaljuješ po starem, ne gre. Pomembno je, da si iskreno priznaš, kako se počutiš," je dodal.

Pevka in igralka Rebeka Dremelj je spregovorila o obdobju po diagnozi raka, ko je skušala ostati močna predvsem zaradi svojih bližnjih. "Najprej sem pomislila na smrt, potem pa sem začutila, da moram biti močna za svojo družino. Šele po operaciji so prišli težji občutki, anksioznost in panični napadi," je povedala. Ob tem je poudarila, da ji je zelo pomagala psihoterapija, ki jo priporoča vsem, ki se soočajo s stiskami. "Pameten je tisti, ki ob težavah poišče pomoč, ne pa, da vse skuša rešiti sam," je še dodala.

Sogovorniki so se strinjali, da je o duševnem zdravju še vedno premalo iskrenih pogovorov in da ljudje pogosto predolgo odlašajo z iskanjem pomoči.

Okroglo mizo so pripravili pred pričetkom Festivala duševnega zdravja, ki bo Celje gostilo 15. maja, obiskovalcem pa bo ponudil številna predavanja, delavnice, pogovore in aktivnosti, namenjene krepitvi duševnega zdravja ter zmanjševanju stigme.