VELIKA VRNITEV CARPACCIJEVE UMETNINE: Po več desetletjih bo znova zasijala v Piranu

Piran

Sliko beneškega renesančnega slikarja Vittoreja Carpaccia, na kateri so Marija z detetom in svetniki, bodo danes sprejeli v piransko samostansko cerkev sv. Frančiška. Iz samostana v Padovi jo bodo pripeljali v dopoldanskem času, ob 16. uri bodo vrata cerkve odprli za javnost. Glavno oltarno sliko so iz Pirana odpeljali v času druge svetovne vojne.

Slika danes še ne bo v okvirju, ampak na štafelaju oziroma slikarskem stojalu. V okviru duhovno-kulturnega programa, ki bo pospremljeno z nagovori pristojnih in strokovnimi umetnostnozgodovinskimi podatki, bodo na licu mesta tudi podpisali listino o vračanju, je za STA nedavno povedal gvardijan pater Janez Šamperl.

Po treh dneh bo umetnina odpotovala v Restavratorski center v Ljubljani, v času restavriranja v prestolnici pa bodo tudi v piranski cerkvi dokončali nekatere restavratorske postopke in tehnične zadeve, vključno z novo razsvetljavo. Uradna slovesna postavitev slike na njeno prvotno mesto bo v božičnem času, je napovedal Šamperl.

Carpaccio je glavno oltarno sliko naslikal na prošnjo piranskega samostana sv. Frančiška leta 1518. Na umetnini je mogoče videti Marijo na tronu z detetom, okoli njiju pa so svetniki Frančišek Asiški, Anton Padovanski, Klara, apostol Peter in zavetnik Pirana sveti Jurij.

Leta 1940 so Carpaccievo sliko odstranili iz cerkve, da bi jo zaščitili pred morebitnim uničenjem med vojnimi spopadi. V tistem času je svojo vilo Manin kot skladišče umetniških predmetov iz Julijske krajine, Furlanije in Istre ponudil grof Leonardo Manin, tam pa so jo hranili in varovali tri leta, nato pa konec oktobra 1943 prestavili v samostan v Padovi.

Gre za vrnitev prve od številnih umetnin, ki so bile v času druge svetovne vojne odstranjene, kasneje shranjene in varovane, z namenom zaščite pred vojno nevarnostjo, je za STA nedavno povedal veleposlanik Tomaž Kunstelj, ki je pooblaščen za vračanje umetnin in arhivskega gradiva iz Italije.

Kot je opozoril Šamperl, pri procesu vračanja nastaja dvojnost, nekateri namreč zagovarjajo enovito vrnitev arhivskega materiala, drugi pa postopno vračanje. Plan za nadaljevanje vračanja umetnin na njihovo prvotno mesto je po navedbah Kunstlja "nadaljevati tiho diplomacijo, pogovore z deležniki, ki odločajo in skrbijo za te umetnine, in iskanje skupnih imenovalcev".

Lani so v koprsko stolnico po petih letih restavriranja v Zavodu za varstvo kulturne dediščine že sprejeli restavrirano oltarno sliko tega renesančnega beneškega slikarja. Slika je krasila stranski oltar, ki je bil posvečen sv. Roku.

Deli novico:

Komentiraj

Za komentiranje je potrebna  Prijava  oz.  Registracija