V Sloveniji je bilo lani delovno aktivnih nekaj več kot 941.000 prebivalcev, med njimi 55 odstotkov moških. Največ delovno aktivnih (22 odstotkov) je bilo zaposlenih v predelovalnih dejavnostih. Med delovno aktivnimi je bilo 16 odstotkov tujih državljanov, je ob prazniku dela objavil državni statistični urad.
KDO DRŽI SLOVENIJO POKONCI? Predelovalne dejavnosti na vrhu, tujci v vse večjem številu
Slovenija
Delovno aktivni so bili lani v povprečju stari 44 let - moški 43,6 leta, ženske pa 44,3 leta. V zasebnem sektorju jih je delalo 73 odstotkov in v javnem 27 odstotkov. V prvem je bilo zaposlenih več moških, v drugem pa več žensk.
Med delovno aktivnimi jih je devet odstotkov doseglo največ osnovnošolsko izobrazbo, 53 odstotkov srednješolsko in 38 odstotkov terciarno izobrazbo. Izobrazbeni strukturi delovno aktivnih v javnem in zasebnem sektorju sta bili različni - več nižje izobraženih je bilo v zasebnem, več višje izobraženih pa v javnem sektorju.
V slednjem je imelo 36 odstotkov delovno aktivnih srednješolsko in 60 odstotkov terciarno izobrazbo, v zasebnem pa 60 odstotkov srednješolsko in 29 odstotkov terciarno izobrazbo.
V predelovalnih dejavnostih je bilo lani zaposlenih 27 odstotkov delovno aktivnih moških in 16 odstotkov delovno aktivnih žensk. Po poklicnih skupinah jih je največ opravljalo poklic strokovnjakov (24 odstotkov). V tej poklicni skupini je bil delež žensk največji (32 odstotkov), medtem ko je največ moških opravljeno enega od poklicev za neindustrijski način dela (24 odstotkov).
Decembra lani je bilo med delovno aktivnimi (brez kmetov) 84 odstotkov državljanov Slovenije in 16 odstotkov tujih državljanov. Število slednjih narašča, lani decembra jih je bilo 2,6-krat toliko kot pred desetimi leti.
83 odstotkov jih je prihajalo iz držav z območja nekdanje Jugoslavije. Največ je bilo državljanov Bosne in Hercegovine (47 odstotkov), Srbije (11 odstotkov) ter Kosova (10 odstotkov).
Delovno aktivnih, ki imajo delovno mesto v občini prebivališča, je iz leta v leto manj. Ob koncu lanskega leta jih je bilo približno 411.000 oziroma 44,5 odstotka vseh delovno aktivnih.
Z delovnimi migracijami v obe smeri ostaja najbolj obremenjena občina Ljubljana. Vanjo je dnevno ali v drugih časovnih presledkih na delo prihajalo več kot 142.000 oseb iz drugih občin, iz nje pa jih je okoli 25.700 odhajalo na delo v druge občine.
Povprečna mesečna plača za leto 2025 je znašala 2536 evrov bruto oziroma 1602 evra neto. Povprečna mesečna bruto plača je bila najvišja v oskrbi z električno energijo, plinom in paro (3555 evrov), najnižja pa v gostinstvu (1838 evrov). Najvišjo plačo so imeli zaposleni v osrednjeslovenski statistični regiji (2782 evrov), najnižjo pa v primorsko-notranjski (2206 evrov).

