V zadnjih tednih so se v slovenski Istri znova zaostrile razmere na področju javnega avtobusnega potniškega prometa. Javni avtobusni promet, ki ga v regiji izvaja koncesionar Arriva, je tarča kritik občanov in občank že dalj časa, o čemer smo na Regionalu v zadnjih mesecih obširno poročali. Na nas se dnevno obračajo potniki z najrazličnejšimi težavami pri uporabi avtobusnih prevozov Arrive. Zdaj pa se kritikam javnosti pridružujejo tudi zaposleni, ki opozarjajo na nevzdržne razmere znotraj podjetja. Med najbolj izpostavljenimi težavami so pogoste odpovedi jutranjih linij brez predhodnega obvestila, zaradi katerih so številni, med njimi dijaki in delavci v zimskih razmerah več kot uro čakali na avtobus, ki ga nazadnje sploh ni bilo.
Z ARRIVO NEZADOVOLJNI VSI? Ne le potniki, vre tudi med zaposlenimi, zdaj pa še ta poslanska pobuda!
Koper
Ob tem so se oglasili tudi vozniki in zaposleni družbe Arriva Slovenija, predvsem iz koprske enote, ki opozarjajo na, kot pravijo, nevzdržne delovne pogoje. Med ključnimi težavami navajajo tehnično dotrajan vozni park, kronično pomanjkanje kadra ter pritiske vodstva, ki naj bi v praksi vodili tudi v kršitve delovnopravne in prometne zakonodaje.
Po navedbah zaposlenih so vozniki izpostavljeni sistematičnim pritiskom, selektivnemu sankcioniranju, nadzoru nad bolniškimi odsotnostmi in neenaki obravnavi med posameznimi organizacijskimi enotami. Zaradi kadrovskega primanjkljaja in organizacijskih zahtev naj bi nastajale razmere, v katerih se varnostni in delovnopravni standardi obravnavajo kot ovira, ne pa kot temelj javne storitve.
Javni avtobusni potniški promet je gospodarska javna služba, ki se v Sloveniji izvaja na podlagi koncesij. Država in lokalne skupnosti pri tem niso zgolj naročniki storitev, temveč nosijo tudi odgovornost za nadzor nad njihovim dejanskim izvajanjem. Koncesijski model po mnenju kritikov ne more pomeniti prenosa odgovornosti za delavske pravice, tehnično brezhibnost vozil in varnost potnikov na zasebnega izvajalca brez učinkovitega nadzora, je zapisal Vatovec.
Dogajanje v Slovenski Istri in pričevanja zaposlenih kažejo na resno tveganje, da se javna služba izvaja na robu sistemske vzdržnosti – z zastarelimi avtobusi, preobremenjenimi vozniki in organizacijskimi praksami, ki dolgoročno vodijo v razpad sistema. Posledice se ne kažejo zgolj v nevšečnostih za potnike na medkrajevnih in linijskih prevozih, temveč tudi v odpiranju širšega vprašanja o samem namenu koncesij.
Te bi morale v prvi vrsti služiti javnemu interesu: zagotavljati dostopno in kakovostno storitev za prebivalce ter hkrati ustrezne standarde na področju delavskih pravic. Prakse zadnjih let pa po oceni kritikov kažejo drugačno sliko – koncesije naj bi postale predvsem poslovni model, usmerjen v maksimiranje dobička in zniževanje stroškov, zlasti na račun dela in osnovnih sredstev.
Na tej podlagi je poslanec dr. Matej Tašner Vatovec na Vlado Republike Slovenije naslovil pisno poslansko pobudo. V njej od pristojnega ministrstva zahteva pojasnila o tem, kakšen nadzor dejansko izvaja nad koncesionarji javnega avtobusnega potniškega prometa glede spoštovanja delovnopravne zakonodaje, zlasti določb o delovnem času, počitkih in varnosti pri delu.
Pobuda se nanaša tudi na nadzor nad tehnično brezhibnostjo in starostjo voznega parka, morebitne ukrepe ob ponavljajočih se odpovedih linij ter uporabo mehanizmov, predvidenih v koncesijskih pogodbah. Dr. Tašner Vatovec ob tem odpira še vprašanje, ali država namerava okrepiti nadzor nad izvajanjem koncesij in razmisliti o sistemskih spremembah modela, ki bi zagotovile večjo odgovornost izvajalcev ter okrepljeno vlogo javnega interesa.
Komentiraj
Martin Kacur |
29 .01. 2026 ob 21: 48
7
A ni mogoče ustanovit občinske gospodarske javne službe za mestni in primestni promet?
"SLAVNIK KOPER"
* 1946 - Prvi mejnik je 25. september 1946, rojstvo - prične z 10 kamioni svoje delo podjetje "Avtopodjetje Koper", ki je dalo temelje za razvoj prepotrebne prometne dejavnosti na izmučenem, od vojne uničenem istrskem področju.
* 1947 - 5. februarja 1947 je bilo ustanovljeno podjetje z imenom "Avtopodjetje ADRIA" - delniška družba s pretežno zasebnim kapitalom 8 delničarjev. Nabavljen je prvi avtobus - Fiat 626.
* 1948 - Nakup zemljišča v Semedeli ter pričetek izgradnje garažno - servisnega objekta.
* 1951 - 25. marca 1951 je bilo podjetje predano v upravljanje delavcem.
* 1954 - Z januarjem 1954 je postopno prevzelo dobroimetje in obveznosti "Avtopodjetje Slavnik" saj je bilo 7. marca 1954 podjetje "ADRIA" kot delniška družba likvidirano.
* 1957 - 1958 - Na osnovi sklepov delavskih svetov "Potovalnega urada Adria" Portorož (21.12.1957), "Avtopodjetja Primorje" Piran (13.2.1958) in "Avtopodjetja Slavnik" (17.2.1958) sta se Potovalni urad Adria in Avtopodjetje Primorje priključila Avtopodjetju Slavnik. Kasneje v letu 1958 se preimenujejo v "Slavnik Koper".
* 1963 - 1. novembra 1963 se je podjetju pripojilo podjetje "Istra-auto Umag" - pričela se je delitev in specializacija dela: avtobusni promet pri Slavniku, tovorni promet pri Istra-autu.
* 1967 - Organiziranost v dve različni smeri - remontna in prometna dejavnost - ki se je v letih izoblikovala, je rodila njune različne interese, ki so se stopnjevali do take mere, da so popolnoma skalili medsebojne odnose. To je privedlo do uvedbe prisilne uprave dne 17. oktobra 1967.
* 1968 - 1977 - Novi val, ki je s prisilno upravo prišel v podjetje, je v letih 1968 do 1971 želel pospešiti razvoj obstoječih dejavnosti ter istočasno preusmeriti razvoj z integracijami matičnega podjetja s podjetji različnih dejavnosti. Naložbe, ki so bile v tistem času zelo intenzivne, so močno okrepile prevozne zmogljivosti s kakovostnimi uvoženimi vozili in izoblikovale nove objekte za turistično - hotelsko ter industrijsko dejavnost. Zastavljeni cilji so bili smeli, vendar je bila heterogenost dejavnosti prevelika, tako da se njihove različne potrebe niso mogle smotrno povezovati. Zaradi tako zastavljenega razvojnega programa se je 30. julija 1971 prvi izločil Istra-auto Umag z vso tovorno dejavnostjo, od leta 1974 dalje pa so se odcepljala ostala podjetja, ki so se v obravnavanem obdobju izoblikovala oz. pridruževala matičnemu podjetju. Tako je matično podjetje "SLAVNIK KOPER" leta 1977 ostalo samo s svojo osnovno prometno dejavnostjo.
* 1991 - Tega leta se podjetje preoblikuje v delniško družbo in preimenuje v "Slavnik International d.d."
* 1993 - Po daljši agoniji se upravni odbor družbe 20. januarja odloči in pošlje podjetje v stečaj, kateri se uradno začne z 9. februarjem 1993, dejansko pa 1. marca
* 1994 - S 1. februarjem 1994 odkupi njegovo dejavnost, večino zaposlenih ter avtobusov "Avtošola I
Nekoč je bil naš domači Slavnik Koper, danes pa imamo Arriva, saj je nemški logistični velikan Deutsche Bahn je z ameriško investicijsko družbo I Squared Capital 23.10.2023 podpisal dogovor o prodaji svoje mednarodne hčerinske družbe Arriva, ki je prisotna tudi v Sloveniji. Kot je Deutsche Bahn pojasnil ob današnji naznanitvi prodaje, je bil dogovor podpisan "čez noč"...posledice so vidne na vsakem koraku...
Misel dneva
Še nedolgo nazaj je bilo prošenj za voznike toliko, da so delodajalci lahko izbirali, v zadnjem času pa se je zgodil čisto drug trend. Čeprav plačujejo izpite in delijo nagrade, ni dovolj kadra, da bi pokrili vse potrebne proge.
Dejan Osterman, predsednik sindikata voznikov avtobusov v družbi Arriva
Primorske novice, 12.september 2024
* 1946 - Prvi mejnik je 25. september 1946, rojstvo - prične z 10 kamioni svoje delo podjetje "Avtopodjetje Koper", ki je dalo temelje za razvoj prepotrebne prometne dejavnosti na izmučenem, od vojne uničenem istrskem področju.
* 1947 - 5. februarja 1947 je bilo ustanovljeno podjetje z imenom "Avtopodjetje ADRIA" - delniška družba s pretežno zasebnim kapitalom 8 delničarjev. Nabavljen je prvi avtobus - Fiat 626.
* 1948 - Nakup zemljišča v Semedeli ter pričetek izgradnje garažno - servisnega objekta.
* 1951 - 25. marca 1951 je bilo podjetje predano v upravljanje delavcem.
* 1954 - Z januarjem 1954 je postopno prevzelo dobroimetje in obveznosti "Avtopodjetje Slavnik" saj je bilo 7. marca 1954 podjetje "ADRIA" kot delniška družba likvidirano.
* 1957 - 1958 - Na osnovi sklepov delavskih svetov "Potovalnega urada Adria" Portorož (21.12.1957), "Avtopodjetja Primorje" Piran (13.2.1958) in "Avtopodjetja Slavnik" (17.2.1958) sta se Potovalni urad Adria in Avtopodjetje Primorje priključila Avtopodjetju Slavnik. Kasneje v letu 1958 se preimenujejo v "Slavnik Koper".
* 1963 - 1. novembra 1963 se je podjetju pripojilo podjetje "Istra-auto Umag" - pričela se je delitev in specializacija dela: avtobusni promet pri Slavniku, tovorni promet pri Istra-autu.
* 1967 - Organiziranost v dve različni smeri - remontna in prometna dejavnost - ki se je v letih izoblikovala, je rodila njune različne interese, ki so se stopnjevali do take mere, da so popolnoma skalili medsebojne odnose. To je privedlo do uvedbe prisilne uprave dne 17. oktobra 1967.
* 1968 - 1977 - Novi val, ki je s prisilno upravo prišel v podjetje, je v letih 1968 do 1971 želel pospešiti razvoj obstoječih dejavnosti ter istočasno preusmeriti razvoj z integracijami matičnega podjetja s podjetji različnih dejavnosti. Naložbe, ki so bile v tistem času zelo intenzivne, so močno okrepile prevozne zmogljivosti s kakovostnimi uvoženimi vozili in izoblikovale nove objekte za turistično - hotelsko ter industrijsko dejavnost. Zastavljeni cilji so bili smeli, vendar je bila heterogenost dejavnosti prevelika, tako da se njihove različne potrebe niso mogle smotrno povezovati. Zaradi tako zastavljenega razvojnega programa se je 30. julija 1971 prvi izločil Istra-auto Umag z vso tovorno dejavnostjo, od leta 1974 dalje pa so se odcepljala ostala podjetja, ki so se v obravnavanem obdobju izoblikovala oz. pridruževala matičnemu podjetju. Tako je matično podjetje "SLAVNIK KOPER" leta 1977 ostalo samo s svojo osnovno prometno dejavnostjo.
* 1991 - Tega leta se podjetje preoblikuje v delniško družbo in preimenuje v "Slavnik International d.d."
* 1993 - Po daljši agoniji se upravni odbor družbe 20. januarja odloči in pošlje podjetje v stečaj, kateri se uradno začne z 9. februarjem 1993, dejansko pa 1. marca
* 1994 - S 1. februarjem 1994 odkupi njegovo dejavnost, večino zaposlenih ter avtobusov "Avtošola I
Nekoč je bil naš domači Slavnik Koper, danes pa imamo Arriva, saj je nemški logistični velikan Deutsche Bahn je z ameriško investicijsko družbo I Squared Capital 23.10.2023 podpisal dogovor o prodaji svoje mednarodne hčerinske družbe Arriva, ki je prisotna tudi v Sloveniji. Kot je Deutsche Bahn pojasnil ob današnji naznanitvi prodaje, je bil dogovor podpisan "čez noč"...posledice so vidne na vsakem koraku...
Misel dneva
Še nedolgo nazaj je bilo prošenj za voznike toliko, da so delodajalci lahko izbirali, v zadnjem času pa se je zgodil čisto drug trend. Čeprav plačujejo izpite in delijo nagrade, ni dovolj kadra, da bi pokrili vse potrebne proge.
Dejan Osterman, predsednik sindikata voznikov avtobusov v družbi Arriva
Primorske novice, 12.september 2024
Regional priporoča
Več kronike
STAREJŠO ŽENSKO PREVARAL ZA ZLATNINO: Prodal ji je posodo, vzel nakit in izginil
M.M.
-
danes ob 14:37
ZASTRUPLJENA OTROŠKA HRANA ŠE VEDNO V OBTOKU: Izsiljevalci zahtevali dva milijona evrov
U.G.
-
danes ob 13:01
Več trendov
Novo iz Slovenije
SPORNE GLASOVNICE? Svoboda z ustavno pritožbo nad sklep o izvolitvi Stevanovića
M.U.
-
danes ob 15:53