Zagovornik načela enakosti Miha Lobnik

Kot so pri Zagovorniku zapisali v sporočilu za javnost, je zagovornik ministrstvu priporočil, naj vse vrtce, osnovne in srednje šole, zavode za otroke s posebnimi potrebami in Center šolskih in obšolskih dejavnosti pozove, naj pri pripravi jedilnikov upoštevajo omejitve nekaterih otrok zaradi njihove vere ali prepričanja, kot je veganstvo.

Opozoril je, da je treba prilagoditev prehrane zagotoviti tudi v šoli v naravi in pri projektu šola v kulturi. Pozval je k spoštovanju smernic za prehranjevanje v vzgojno-izobraževalnih zavodih tudi v delu, ki govori o dodatni ponudbi brezmesnega jedilnika.

Zagovornik se je v priporočilu zavzel za pravočasno objavo jedilnikov z natančno navedbo sestavin obrokov in možnost odjave od obroka ter možnost lastne prehrane, kadar ustrezne prehrane ni možno zagotoviti. Opozoril je tudi na obstoječe dobre prakse, ki bi jih lahko prevzeli tudi drugi zavodi.

Priporočilo Zagovornika v Islamski skupnosti v RS sprejemajo z veliko naklonjenostjo in hvaležnostjo. Po besedah muftija Nevzeta Porića priporočilo odraža veliko razumevanje položaja velikega števila otrok v Sloveniji, ki ne uživajo svinjine, so zapisali na spletni strani Islamske skupnosti.

"V Islamski skupnosti smo že večkrat izpostavili, da bi stisko otrok, ki zaradi neustrezne prehrane v šolah ostajajo lačni, rešili z nekaj enostavno izvedljivimi ukrepi. Izkušnje šol, ki prehrano teh otrok že urejajo na tak način in v obrokih eno vrsto mesa zamenjajo z drugo, to potrjujejo," so na spletni strani navedli Porićeve besede.

"Brez spoštovanja drugačnosti ne bo dobrega sobivanja različnih. Prvi korak je, da prepoznamo potrebe drugih ljudi, ki so morda nam, ki smo vsejedi, na nek način tuje in neznane, pa vendar moramo vsi osebno preko tega, da drugim ne privoščimo nečesa samo zato, ker sami takšne potrebe nimamo," so v sporočilu navedli zagovornikove besede.

Kot so navedli, je zagovornik med drugim izpostavil, da je odnos do muslimanskih otrok v šolah absolutno problematičen, saj so kršene njihove pravice do veroizpovedi s tem, ko jim ne napišejo, kaj je v obrokih, da bi se hrani, ki je za njih po veri prepovedana, izognili oz. bi jim starši lahko pravočasno pripravili alternativo. "To kaže na versko nestrpnost, za katero v sodobni slovenski družbi ni prostora," je ob izdaji priporočila dejal Lobnik.

Ob tem pa je opozoril, da ni le vera tista, ki ljudem narekuje drugačno prehrano. "To je lahko tudi prepričanje, na primer veganstvo, ki so mu ponekod v tujini in pri Svetu Evrope že prepoznali status osebne okoliščine kot prepričanja. Treba je spoštovati tudi takšno osebno prepričanje in v skladu z zmožnostmi omogočiti ustrezno prilagoditev prehrane tudi zanje," je pojasnil.

Porić je poudaril, da gre za vprašanje temeljnih pravic, ki jih mora sodobna družba znati prepoznati in ustrezno nasloviti. Navedli so, da ne gre za privilegij, temveč za osnovno pravico otrok, da lahko tudi v šoli živijo v skladu s svojo vero in identiteto. Ob tem je opozoril, da se Islamska skupnost s to tematiko ukvarja že več let. V zadnji letih so organizirali več strokovnih posvetov na temo šolske prehrane, na katerih so sodelovali predstavniki vzgojno-izobraževalnih ustanov, prehranski strokovnjaki in odločevalci. Ti so potrdili, da prilagoditve prehrane niso neizvedljive, temveč zahtevajo jasne smernice, enotne protokole in večjo usklajenost med deležniki.

Kot so navedli pri Zagovorniku, redno prejemajo prošnje za svetovanje ali posredovanje ter ugotavljanje diskriminacije v primerih, ko se vzgojno-izobraževalne ustanove otrokom ne prilagodijo pri prehrani. V praksi se namreč dogaja, da otroci zaradi obroka, ki vsebuje vrsto mesa, ki jim jo vera ali prepričanje prepovedujeta, ne jedo obroka in prihajajo domov lačni.

Na to je opozorila vodja delovne skupine Islamske skupnosti na tem področju Ela Porić. Poudarila je, da izziv ni v strokovni ali organizacijski zahtevnosti, temveč predvsem v odsotnosti enotnega pristopa. "Iz izkušenj vemo, da so rešitve dosegljive in strokovno utemeljene. Ključni izziv je v jasnih smernicah in dosledni implementaciji - od transparentnega označevanja jedilnikov do zagotavljanja ustreznih alternativnih obrokov," je dejala.

"Vključujoča šola se začne pri vsakodnevnih stvareh. Prehrana je ena najbolj osnovnih - in zato tudi ena najpomembnejših," je dodal mufti.

Analiza izvajanja prehranskih smernic v vzgojno-izobraževalnih zavodih Nacionalnega inštituta za javno zdravje iz leta 2024 je pokazala, da se približno 98 odstotkov vrtcev in osnovnih šol srečuje z medicinsko indiciranimi dietami. Čeprav je priprava takšnih jedilnikov zahtevna, je večina zavodov poročala, da ni imela večjih težav s pripravo takšnih medicinsko utemeljenih diet. V priporočilu je Zagovornik opozoril, da je treba osebni okoliščini vere in prepričanja obravnavati enako kot osebno okoliščino zdravstvenega stanja.