Joc Pečečnik

Ob tem je ponovno izpostavil, da SBC ostaja politično nevtralen in neodvisen. Klub bo sodeloval z vsako politično opcijo, ki lahko prispeva k stabilnemu in mirnemu podjetniškemu okolju. Takšno usmeritev po njegovih besedah predstavlja tudi program "Uspešna Slovenija", v katerega so vložili veliko znanja in energije ter ga ponudili kot rešitev za prihodnost države. Program je javno dostopen kot vodnik za pozitivne spremembe.

Pečečnik priznava, da je bil v času aktualne vlade pogosto predstavljen kot eden največjih kritikov vlade Roberta Goloba. Kot predsednik kluba je opozarjal na odločitve, ki so po njegovem mnenju slabile podjetništvo, konkurenčnost in moč gospodarstva. Poudarja, da bo SBC vedno javno opozarjal na slabe ukrepe, ne glede na to, kdo vodi vlado ali katera stranka je na oblasti.

Hkrati pa meni, da je čas tudi za pohvalo. Podjetniki in obrtniki bodo po njegovih besedah iskreno hvaležni, če bo zakon o participaciji zaposlenih pri dobičku in shema delniškega nagrajevanja zaposlenih v parlamentu sprejeta na podlagi potrjenih amandmajev.

Pečečnik ob tem izrecno poudarja, da zasluge za pripravo zakona pripisuje izključno SBC – Klubu slovenskih podjetnikov. Klub je po njegovih besedah kljub ignoriranju in ljubosumju drugih delodajalskih organizacij desetletje vztrajal pri komunikaciji s ključnimi ministrstvi, vlado in predvsem s predsednikom vlade.

Do drugih uveljavljenih delodajalskih organizacij je zelo kritičen. Meni, da so pokazale, da jim ni mar za zakonodajo, ki bi povečala konkurenčnost, izboljšala položaj zaposlenih, omogočila višje plače z manjšo obremenitvijo ter prispevala k večji socialni enakosti. Po njegovem mnenju jim je bilo pomembneje pojavljanje v medijih in upravičevanje lastnega delovanja.

Podobno ostro se je opredelil tudi do določenih državnih birokratov, ki jih imenuje "zastraševalci politikov". Gre za visoke uradnike, ki po njegovih besedah s sklicevanjem na zakonske ovire, grožnjami s kazenskimi ovadbami in odgovornostjo ministrov v resnici preprečujejo spremembe ter s tem posredno vodijo državo, vendar ne v korist državljanov.

Pečečnik se nato vrne k naslovu pisma in poudari, da je Robert Golob na tem področju presegel vse prejšnje predsednike vlad in ministre. Zakon o delitvi dobička zaposlenim in delniškem nagrajevanju so namreč obljubljale vse vlade od leta 2006 dalje, kar pomeni že približno 20 let.

Po njegovih navedbah sta pomemben del opravila gospodarski minister Matjaž Han in državni sekretar Matevž Frangež, vendar to ni bilo dovolj. Ob skeptičnem finančnem ministru Klemnu Boštjančiču ter številnih ovirah in nasprotnikih je na koncu odločilno vlogo odigral predsednik vlade Golob, ki je zakon podprl.

Golob se je po Pečečnikovih besedah zavzel za zakon, ker je prepoznal, da je predlog SBC dobronameren za vse vključene. Na kratki rok po njegovem mnenju izgubijo le podjetniki in obrtniki oziroma "kapitalisti", saj del dobička razdelijo zaposlenim namesto da bi ga obdržali zase. Na dolgi rok pa se jim bo to povrnilo z večjo rastjo in razvojem podjetij.

Največ pridobijo zaposleni, ki bodo imeli več denarja, pridobi pa tudi država, saj bo pobrala več davkov. Po njegovih besedah zakon koristi vsem: zaposlenim, podjetnikom in državi.

Pečečnik še dodaja, da so se vse vlade že od časa šeste vlade Janeza Drnovška (2000–2002) ukvarjale z razbremenitvijo višjih plač za ključne kadre. Vse so obljubljale različne verzije rešitev, vendar do izvedbe ni prišlo vse do aktualne Golobove vlade.

Opozarja tudi na zgodovino pobude znotraj SBC. Pred 11 leti je takšen zakon upravnemu odboru kluba predlagal in pripravil Igor Akrapovič. V naslednjem desetletju so idejo skupaj z nekdanjimi predsedniki SBC – Marjanom Batageljem, Juretom Knezom ter Igorjem Akrapovičem, Andrejem Tošem in njim samim ohranjali, razvijali in nadgrajevali. Danes Pečečnik meni, da je Slovenija na poti, da bo pri višjih plačah vsaj delno konkurenčnejša, čeprav prostora za izboljšave ostaja veliko.

Na koncu pisma je dodana priloga, v kateri SBC predstavlja simulacijo primerjave letnih plač med Slovenijo in Avstrijo, kjer sta uzakonjeni tudi 13. in 14. plača.

Povzetek simulacije kaže, da ima dobro plačan delavec v Avstriji po trenutnem sistemu brez posebnih dodatkov nekoliko višji prejemek, upoštevajoč tudi regres in božičnico. Vendar pa bi po novem zakonu v Sloveniji, če bi zaposleni prejel še del dobička, lahko pri istem strošku podjetja dosegel boljši neto izkupiček kot v Avstriji.

V konkretnem primeru podjetje za zaposlenega porabi približno med 48.000 in 84.000 evrov letno. Po trenutnem sistemu v Sloveniji zaposleni skupaj z regresom in božičnico zasluži nekoliko manj kot v Avstriji, razlika znaša približno 500 do 700 evrov na leto. Če pa bi Slovenija uvedla delitev dobička, bi delavec pri istem strošku za podjetje prejel vsaj 1.000 evrov več, poleg regresa in božičnice, kot bi dobil v Avstriji pri enakem strošku delodajalca.