Predsednik Društva za zdravje srca in ožilja Matija Cevc je na današnji spletni novinarski konferenci pred evropskim dnevom osveščanja o možganski kapi, ki ga zaznamujemo 12. maja, opozoril, da je ključno hitro prepoznavanje znakov možganske kapi in takojšnje ukrepanje.

Možgansko kap brez večjih posledic preživi le okoli 20 odstotkov bolnikov, vsaka zamujena minuta pa pomeni nepopravljivo propadanje možganskega tkiva, večjo umrljivost in več invalidnosti, so njegove besede v sporočilu za javnost povzeli organizatorji.

Zdravo življenje zmanjša tveganje

Najpomembnejši dejavniki tveganja za možgansko kap so visok krvni tlak, sladkorna bolezen, povišan holesterol, kajenje, debelost, telesna neaktivnost in atrijska fibrilacija. Cevc je opozoril, da jo je sicer mogoče v veliki meri preprečiti z rednim gibanjem, uravnoteženo prehrano, opustitvijo kajenja ter dobrim nadzorom krvnega tlaka, sladkorja in maščob.

Posledice možganske kapi so lahko zelo raznolike. Nekatere so vidne takoj po bolezni, mnoge ostanejo dalj časa prikrite, a bolnika ovirajo v vsakodnevnem življenju. Po kapi lahko pride do motenj gibanja in čutenja po eni strani telesa, spremeni se lahko čutno zaznavanje, pojavijo se lahko motnje govornega sporazumevanja, motnje spomina, čustvovanja, mišljenja, je orisala članica Združenja bolnikov s cerebrovaskularno boleznijo Slovenije Vesna Radonjič Miholič.

Okrevanje je dolgotrajno

Okrevanje je praviloma neenakomerno in dolgotrajno, večkrat nepopolno. Dosežena raven okrevanja pa ni vedno stabilna in lahko zaniha ob vznemirjenju, utrujenosti, v stresnih situacijah. Podpora, sprejemanje in razumevanje družine so za bolnika izredno pomembni, je navedla.

Ob evropskem dnevu osveščanja o možganski kapi bo Društvo za zdravje srca in ožilja v torek pripravilo osrednjo prireditev na Prešernovem trgu, kjer bo medicinska ekipa svetovala in izvajala meritve kot so krvni tlak z atrijsko fibrilacijo, srčni utrip, saturacija, sladkor v krvi, obseg pasu in določanje indeksa telesne mase.