Po navedbah uprave černobilskega območja je požar izbruhnil po padcu drona v prepovedani coni okoli jedrske elektrarne Černobil, kjer se je leta 1986 zgodila najhujša jedrska nesreča v zgodovini civilne uporabe jedrske energije. Požar se hitro širi po težko dostopnem terenu, gašenje pa dodatno otežujejo močan veter in nevarnost min.

Ukrajinska služba za izredne razmere je sporočila, da gasilci delujejo v okrepljenem režimu, da bi preprečili nadaljnje širjenje požara. "Zaradi močnih sunkov vetra se požar hitro širi po območju in zajema nove dele gozda," so zapisali.

A powerful fire broke out in the Chernobyl Exclusion Zone in Ukraine - more than 1,100 hectares of forest are burning. The situation is complicated by dry weather, strong winds, and the danger of mines in certain areas, claim local emergency services. pic.twitter.com/Yfg8ZKfli5

— Sprinter Press Agency (@SprinterPress) May 8, 2026

Dodali so, da razmere otežujejo suho vreme, močan veter in nevarnost min ter neeksplodiranih ubojnih sredstev, zaradi česar je bilo v nekaterih delih gozda gašenje začasno prekinjeno. "V nekaterih gozdnih sektorjih dela trenutno ne potekajo zaradi nevarnosti eksplozivnih sredstev," so pojasnili.

Uprava območja je objavila posnetke gostega črnega in belega dima, ki se dviga nad gozdovi, ter gasilskih in reševalnih vozil na gozdnih poteh. Gasilci pri gašenju uporabljajo specializirano opremo, vendar je dostop do nekaterih delov območja zaradi nevarnosti min in ruskih dronov močno otežen.

Po poročanju ukrajinskih medijev je v severni regiji Černigiv ob meji z Rusijo izbruhnil še večji gozdni požar, ki je zajel okoli 2400 hektarjev površin. Tam naj bi ruski napadi z droni 5. maja zanetili požar, stalna prisotnost ruskih dronov FPV pa gasilcem preprečuje dostop do prizadetega območja.

Predstavnica severnega gozdarskega urada Daryna Tatarenko je dejala: "Ne moremo zmanjšati že prizadetega območja, skušamo pa preprečiti nadaljnje širjenje požara." Dodala je, da gozdarski delavci zaradi omejenega dostopa ne morejo oceniti, ali je bilo območje večkrat tarča napadov.

Požari so zadnji v vrsti incidentov, ki v zadnjih dneh prizadevajo sever Ukrajine. Gozdarski urad je že 4. maja poročal o devetih ločenih požarih v regijah Sumi in Černigiv, ki naj bi jih povzročili padajoči ruski droni. Takrat so požari uničili več kot 16 hektarjev gozda.

V Ukrajini opozarjajo, da so požari v černobilski coni posebej nevarni zaradi možnosti širjenja radioaktivnih delcev. Območje okoli reaktorja številka 4 velja za eno najbolj radioaktivno onesnaženih območij na svetu.

Čeprav je trenutni požar manjši od velikih požarov leta 2020, ki so uničili okoli 47.000 hektarjev, zdaj gašenje dodatno otežujejo mine, ki so ostale na območju po ruski okupaciji na začetku invazije leta 2022.

Ukrajinski general Ruslan Kravčenko je prejšnji mesec ob 40. obletnici černobilske nesreče opozoril, da ruske sile še vedno izvajajo napade v bližini jedrskih objektov. "Očitno je, da se preleti nad jedrskimi objekti izvajajo zgolj z namenom ustrahovanja in teroriziranja," je dejal.

Kijev je Rusijo že večkrat obtožil napadov na jedrske objekte, tudi v Černobilu. Lani je ruski dron poškodoval zaščitno strukturo, nameščeno nad starim sarkofagom iz jekla in betona, ki prekriva uničeni reaktor. Mednarodna agencija za jedrsko energijo je potrdila, da poškodovana zaščitna konstrukcija ne bi več mogla zadržati morebitnega uhajanja radioaktivnih snovi.

V uničenem reaktorju in zaščitnem sarkofagu naj bi se še vedno nahajalo okoli 200 ton jedrskega goriva iz uranovega dioksida. Območje okoli elektrarne ostaja skoraj povsem zapuščeno, saj so po nesreči evakuirali več sto tisoč prebivalcev. Dostop vanj je še danes strogo omejen.