Na seznamu občin z visokim tveganjem negativnih vplivov kratkotrajnega najema za leti 2027 in 2028 so Ankaran, Bled, Bohinj, Bovec, Cerklje na Gorenjskem, Gorje, Izola, Koper, Kranjska Gora, Ljubljana, Piran, Preddvor, Radovljica in Žirovnica. V teh bo oddajanje omejeno na največ 60 dni v letu, lahko pa občine omejitev razrahljajo na do 270 dni.
DRŽAVA ZAOSTRUJE PRAVILA ODDAJANJA: V Kopru, Izoli, Piranu in Ankaranu le še 60 dni v letu
Slovenija

Na seznam so bile po pojasnilih ministrstva za solidarno prihodnost uvrščene tiste občine, ki so v letih 2024 in 2025 hkrati izkazovale višjo nedostopnost stanovanj in višjo turistično aktivnost v stanovanjskih enotah od slovenskega povprečja.
V skladu z lani sprejetim zakonom o gostinstvu se lahko oddajanje stanovanj v kratkotrajni najem v posameznem stanovanju v teh občinah v prihodnjih dveh letih opravlja največ 60 dni v koledarskem letu.
Izjema pa bo veljala za tiste občine, ki bodo z lokalnim splošnim aktom, ki mora biti sprejet do 31. oktobra letos, določile drugačen časovni obseg oddajanja stanovanj v kratkotrajni najem, in sicer ga lahko omejijo na med 30 in 270 dni v letu.
Občine, ki niso na seznamu, lahko za določeno ali celotno območje določijo dovoljen časovni obseg oddajanja stanovanja v kratkotrajni najem v posameznem stanovanju v trajanju najmanj 60 dni v letu.
Maljevac: Stanovanje mora biti namenjeno za dolgoročno bivanje
"Stanovanje mora biti v prvi vrsti namenjeno ljudem za dolgoročno bivanje. Z zakonom o gostinstvu smo občinam dali možnost, da sledijo potrebam lokalnega prebivalstva, ki imajo zaradi kratkoročnega oddajanja na voljo manj stanovanj za najem ali nakup," je ob objavi seznama dejal minister za solidarno prihodnost, ki opravlja tekoče posle, Simon Maljevac.
Sklep po njegovih pojasnilih temelji na jasnih in vnaprej določenih merilih, ki upoštevajo tako dostopnost stanovanj kot intenzivnost turistične dejavnosti.
"Občine imajo še vedno pomembno avtonomijo pri določanju konkretnih omejitev, država pa s tem ustvarja pravni okvir, ki varuje javni interes, kakovost življenja lokalnega prebivalstva in medsebojno povezano skupnost," je izpostavil.
Lani sprejeti zakon o gostinstvu je sicer naletel na močan odbor sobodajalcev, nasprotuje mu tudi del politike. T. i. tretji politični blok je pripravil predlog zakona o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije, ki med drugim predvideva začasno neuporabo zakona o gostinstvu. Poslanci nastajajoče koalicije predlog zakona o interventnih ukrepih podpirajo.
