Tajani je po srečanju poudaril pomen tesnih transatlantskih odnosov in izrazil upanje, da je Rubiov obisk pomiril del napetosti med zavezniki.

"Prepričan sem, da Evropa potrebuje Ameriko, Italija potrebuje Ameriko, pa tudi, da ZDA potrebujejo Evropo in Italijo," je dejal Tajani. Dodal je, da verjame, da lahko odnosi med stranema znova krenejo v pravo smer.

Po njegovih besedah sta z Rubiom govorila tudi o razmerah v Libanonu, Venezueli in na Kubi. Italija po njegovih navedbah podpira vse pobude, ki bi lahko vodile do trajnega miru na Bližnjem vzhodu. Ob tem je dejal, da je Italija pripravljena uporabiti svojo mornarico pri operaciji odstranjevanja min v Hormuški ožini, ko bo doseženo trajno premirje z Iranom.

Ho accolto alla #Farnesina il Segretario di Stato americano Marco Rubio. Italia e Stati Uniti sono uniti da un legame indissolubile, sostenuto anche dalla comunità degli italo-americani.
Con il Segretario Rubio abbiamo confermato la centralità del legame transatlantico e la… pic.twitter.com/S9D7SUSdFg

— Antonio Tajani (@Antonio_Tajani) May 8, 2026

Tajani je v pogovorih izpostavil tudi pomen ameriške vojaške prisotnosti v Evropi in okrepitve zveze Nato. To vprašanje je posebej občutljivo po nedavni odločitvi Washingtona o umiku okoli 5000 ameriških vojakov iz Nemčije, medtem ko je predsednik Donald Trump namignil, da bi lahko podobno zmanjšali tudi prisotnost ameriških sil v Italiji in Španiji.

V Italiji je trenutno nameščenih približno 12.000 ameriških vojakov, med drugim v vojaških oporiščih v Vicenzi, Avianu, Neaplju in na Siciliji. Italija velja za pomembno logistično središče ameriških in zavezniških operacij v Sredozemlju, na Bližnjem vzhodu in v severni Afriki.

Rubio je po srečanju zatrdil, da se z Meloni nista pogovarjala o morebitnem umiku ameriških vojakov iz Italije. Ob tem je poudaril, da podpira Nato, vendar je opozoril, da so nekatere evropske države med napadi na Iran ameriški vojski omejile uporabo svojih vojaških oporišč, kar je po njegovih besedah povzročilo "nepotrebne nevarnosti".

Il Segretario di Stato USA Marco Rubio a Palazzo Chigi per l'incontro bilaterale con Giorgia Meloni. Stretta di mano nella Sala dei Galeoni davanti a fotografi e telecamere.
Meloni al suo ospite: "Come stai?" Presente anche l'ambasciatore USA in Italia Tilman Fertitta.#Rubio… pic.twitter.com/L1hCYxEjk3

— LaPresse (@LaPresse_news) May 8, 2026

Ameriški državni sekretar je dejal, da ZDA vedno sprejemajo odločitve o razporeditvi vojaških in drugih virov na podlagi ameriškega nacionalnega interesa. Dodal je, da se Trump še ni odločil, kako se bo odzval na zaveznice, ki ameriški vojski med napadi na Iran niso dovolile uporabe svojih oporišč. Med njimi je bila tudi Italija.

Italijanska vlada sicer ostaja trdno proti vključitvi države v vojno proti Iranu. Meloni in Tajani sta večkrat poudarila, da Italija ne želi sodelovati v konfliktu in da bi morebitna uporaba italijanskih oporišč za napadalne operacije zahtevala odobritev parlamenta, kjer je nasprotovanje vojni močno.

Sodelovanje med državama je bilo preizkušeno že marca, ko Italija ameriškim bombnikom brez parlamentarne odobritve ni dovolila pristanka v oporišču Sigonella na Siciliji. Italijanska ustava in mednarodne pogodbe namreč določajo, da se oporišča lahko uporabljajo za logistične in Natove operacije, ne pa za neposredne napadalne akcije brez posebnega dovoljenja.

Meloni je ob tem opozorila, da bi morebitno zaprtje Hormuške ožine dodatno zvišalo cene energentov in oslabilo kupno moč gospodinjstev. Italijo dodatno skrbijo tudi morebitne nove ameriške carine, ki bi lahko prizadele njeno izvozno gospodarstvo.

Trump je v zadnjih tednih večkrat kritiziral Meloni, ki je bila dolgo ena njegovih najtesnejših evropskih zaveznic. Izrazil je razočaranje, ker Rim ni sodeloval v vojni proti Iranu, kritičen pa je bil tudi do njene podpore papežu Leonu XIV.

Rubio se je v četrtek v Vatikanu sestal tudi s papežem Leonom XIV. in državnim sekretarjem Svetega sedeža kardinalom Pietrom Parolinom. Pogovori so trajali približno dve uri in pol, v ospredju pa so bila prizadevanja za trajen mir na Bližnjem vzhodu.

Srečanje je potekalo v času javnega spora med Trumpom in papežem. Ameriški predsednik je Leona XIV. večkrat napadel zaradi njegovih kritik ameriško-izraelske vojne proti Iranu, ostro pa je kritiziral tudi njegova stališča do migracij in Kube.

Rubio je po srečanju dejal, da je bil pogovor zelo pozitiven.

"Sveti oče je seveda predvsem duhovni vodja," je dejal Rubio in dodal, da si Cerkev vedno prizadeva za mir in spoštovanje človeškega dostojanstva. "Pomembno je, da si izmenjamo stališča, pojasnimo svoja izhodišča in poskrbimo, da je naše stališče razumljeno," je poudaril.

Po navedbah ameriškega State Departmenta so pogovori v Vatikanu pokazali "močne odnose med Združenimi državami in Svetim sedežem" ter skupno zavezanost miru in človekovemu dostojanstvu.

Po poročanju AFP je Rubio papeža in kardinala Parolina seznanil z razmerami v Iranu in jima pojasnil, kakšno nevarnost po mnenju Washingtona predstavlja Teheran. Na vprašanje, ali bi se lahko Trump in papež Leon XIV. kmalu slišala po telefonu, pa je Rubio odgovoril: "Mogoče, lahko bi se zgodilo."