Rast cen nafte je razmeroma enostavno pojasniti. Po ocenah Goldman Sachsa je zaradi konflikta iz proizvodnje izpadlo približno 14,5 milijona sodov nafte dnevno iz Perzijskega zaliva, kar je aprila povzročilo rekordno zmanjšanje svetovnih zalog za od 11 do 12 milijonov sodov dnevno. Cena nafte Brent je z okoli 70 dolarjev za sod poskočila na približno 100 dolarjev, v vrhuncu pa dosegla tudi 126 dolarjev.

Veliko težje pa je pojasniti gibanje zlata. Plemenita kovina je v letu 2025 zrasla za kar 65 odstotkov, centralne banke pa so jo intenzivno kupovale tri leta zapored. Strategi so jo dolgo označevali kot najboljšo zaščito pred vojno, vendar je prav v trenutku izbruha konflikta izgubila približno desetino vrednosti.

Ključni razlog so obrestne mere. Zlato namreč ne prinaša obresti, dividend ali drugih donosov, zato je njegova privlačnost za vlagatelje močno odvisna od gibanja obrestnih mer v ZDA. Ko ameriške državne obveznice prinašajo višje donose, postane zlato manj privlačno, saj vlagateljem ne prinaša obresti. Ko obrestne mere padajo, pa zlato običajno pridobiva vrednost.

Prav zato je zlato močno raslo leta 2025, ko so trgi pričakovali dve ali tri znižanja obrestnih mer ameriške centralne banke Fed do konca leta 2026. Vojna v Iranu pa je ta pričakovanja povsem spremenila. Po podatkih orodja CME FedWatch trgi zdaj kot najbolj verjeten scenarij vidijo, da Fed letos obrestnih mer sploh ne bo znižal. Še več, vlagatelji trenutno ocenjujejo, da je celo večja verjetnost novega zvišanja obrestnih mer kot njihovega znižanja.

Zlato se je na spremembo pričakovanj odzvalo takoj. Cena je od 27. februarja padla s približno 5275 dolarjev na unčo na 4735 dolarjev, kar pomeni okoli 540 dolarjev padca v desetih tednih.

V Morgan Stanleyju opozarjajo, da je občutljivost zlata na monetarno politiko danes pomembnejša od njegove vloge varnega zatočišča. Po njihovem mnenju zlato ne reagira neposredno na vojne ali inflacijo, ampak predvsem na odziv centralnih bank po teh dogodkih. Višje obrestne mere namreč zmanjšujejo privlačnost zlata, saj lahko vlagatelji z drugimi naložbami ustvarijo višje donose.

Analitiki poudarjajo tudi, da zlato v resnici ne ščiti pred samo inflacijo, ampak predvsem pred izgubo zaupanja v institucije, ki bi morale inflacijo nadzorovati. Dokler vlagatelji verjamejo, da ima Fed dovolj orodij in kredibilnosti za obvladovanje rasti cen, zlato praviloma ni v ospredju. To se trenutno tudi dogaja. Inflacija sicer raste, vendar trgi še vedno verjamejo, da jo bo ameriška centralna banka uspela obvladati z visokimi obrestnimi merami.

Pravi trenutek za zlato nastopi šele, ko vlagatelji izgubijo zaupanje v centralno banko in začnejo dvomiti v sposobnost ohranjanja vrednosti valute. Tako je bilo v času inflacijske krize v 70. letih, med evropsko dolžniško krizo in med pandemijo leta 2020. Vojna v Iranu za zdaj še ni povzročila takšne krize zaupanja, ampak predvsem energetski šok, za katerega trgi pričakujejo, da ga bo Fed poskušal zajeziti z restriktivno politiko.

Kljub trenutnemu padcu Goldman Sachs ostaja optimističen glede dolgoročnega gibanja zlata. Njihovi analitiki pričakujejo, da bi lahko cena do konca leta 2026 dosegla 5400 dolarjev za unčo, predvsem zaradi nadaljnjih nakupov centralnih bank in pričakovanj, da bo Fed sčasoma vendarle začel zniževati obrestne mere. Okoli 70 odstotkov centralnih bank, ki jih je anketiral Goldman Sachs, pričakuje rast svetovnih zlatih rezerv v naslednjih 12 mesecih.

Banka je medtem zvišala tudi napoved cene nafte Brent za konec leta 2026 z 80 na 90 dolarjev za sod, ob opozorilu, da bi lahko cena presegla tudi 100 dolarjev, če se promet skozi Hormuško ožino do konca julija ne bo normaliziral.

Dogajanje po mnenju analitikov jasno kaže, da je nafta trenutno učinkovitejša zaščita pred inflacijo kot zlato. Naftni šok neposredno zvišuje inflacijo, zato vlagatelji, ki vlagajo v nafto, dejansko služijo na samem vzroku rasti cen. Pri zlatu pa je slika precej bolj zapletena, saj je njegova uspešnost močno odvisna predvsem od gibanja obrestnih mer in zaupanja v centralne banke.

Če se bo promet skozi Hormuško ožino normaliziral, analitiki pričakujejo padec cen nafte in več prostora za znižanje obrestnih mer v ZDA. V tem primeru bi se lahko trend pri zlatu znova obrnil navzgor. Za zdaj pa je vojna, ki naj bi zlatu tradicionalno koristila, povzročila ravno nasproten učinek.