V poročilu je poudarjeno, da se HIV v vojaških razmerah ne prenaša le prek krvi in ran, temveč tudi zaradi neodgovornega spolnega vedenja in intravenskega uživanja drog. "V vojski, kjer vsak dan živijo, kot da je zadnji, so nezaščiteni spolni odnosi in deljenje igel postali nekaj običajnega," piše v analizi Carnegie centra za Rusijo in Evrazijo.

Rusija tudi sicer beleži visoko stopnjo okužb s HIV v splošni populaciji – uradno je registriranih več kot 1,1 milijona primerov, a strokovnjaki ocenjujejo, da dejansko število presega 1,5 milijona. Po podatkih UNAIDS-a je imela Rusija leta 2021 skoraj štiri odstotke vseh okužb na svetu, čeprav predstavlja manj kot dva odstotka svetovnega prebivalstva.

Strokovnjaki opozarjajo tudi na širši družbeni problem. Vsako leto zaradi HIV-a v Rusiji umre približno 30.000 delovno sposobnih ljudi, večinoma starih med 25 in 50 let, kar dodatno slabi že tako zmanjšano delovno silo.

Podobne razmere vladajo tudi v Ukrajini, ki ima najvišjo razširjenost HIV-a v Evropi, s približno 240.000 okuženimi. Vojna je resno ohromila tako preventivo kot dostop do zdravljenja. Na okupiranih območjih, kot je Herson, pa so testiranja in zdravstvena oskrba skoraj povsem prenehala.

Organizacije, ki se ukvarjajo s preprečevanjem širjenja HIV-a, delujejo vse težje zaradi zakonodajnih in političnih pritiskov. Ruski zakon o "tujih agentih" je zaprl številne nevladne organizacije, ki so prejemale pomoč iz tujine, odločitev vrhovnega sodišča, da je "mednarodno LGBT gibanje" razglasilo za skrajno organizacijo, pa je še dodatno oddaljila najbolj ogrožene skupine od zdravstvenega sistema.