Viri morajo biti zadostno dostopni tako prosilcem za azil kot sodiščem, ki imajo jurisdikcijo v teh primerih, je ECJ zapisalo v sporočilu za javnost. ECJ je o tem odločalo na prošnjo sodišča v Italiji, potem ko sta dva državljana Bangladeša izpodbijala odločitev o zavrnitvi prošnje za azil na podlagi opredelitve Bangladeša kot varne države.

Italijanska premierka Giorgia Meloni je bila v odzivu kritična do odločitve ECJ. Prepričana je, da odločitev še dodatno omejuje že tako omejen manevrski prostor vlad. "To je korak, ki bi moral skrbeti vse. Odločitev sodišča slabi politiko boja proti nezakonitemu množičnemu priseljevanju in varovanja državnih meja," je še dodala.

"Vlada ne bo nehala iskati vseh možnih rešitev, tehničnih ali regulativnih, da bi zaščitila varnost svojih državljanov v desetih mesecih, ki so preostali do začetka delovanja evropskega (migracijskega) pakta," pa je v odzivu sporočil urad predsednice vlade, navaja italijanska tiskovna agencija Ansa.

Italija si kot ena ključnih vstopnih točk za migrante iz Afrike in Azije prizadeva za pospešitev azilnih postopkov z namenom hitrejšega izgona tujcev, ki niso upravičeni do mednarodne zaščite. Italijanska vlada je s tem ciljem leta 2023 podpisala tudi sporazum o odprtju dveh sprejemnih centrov v Albaniji.

V skladu z načrtom bi prošnje za azil migrantov, ki so jih italijanski organi prestregli v Sredozemskem morju na poti v Evropo in prepeljali v Albanijo, obravnavali zunaj EU, vendar je to italijansko pravosodje večkrat preprečilo. Vlada se je zato odločila, da bo centra uporabljala za pridržanje tujcev, ki po zavrnjenih prošnjah čakajo na repatriacijo.