Asist. Karin Šik Novak, mag. dietet. Fakultete za vede o zdravju Univerze na Primorskem poudarja, da je dojenje najbolj optimalna hrana za dojenčka, ki pa je optimalna tudi za varovanje okolja. Dojenje namreč ne onesnažuje, ne proizvaja odpadne embalaže ali drugih odpadkov in je trajnostna rešitev, ki je ugodna za naš planet. Priporoča se, da mati in novorojenček z dojenjem pričneta v prvi uri po porodu in nadaljujeta z izključnim dojenjem prvih 6 mesecev dojenčkovega življenja. Za zadostitev prehranskih potreb po 6. mesecu dojenčki pričnejo uživati dopolnilno prehrano, dojenje pa naj se nadaljuje do drugega leta starosti in še dlje, dokler to ustreza materi in otroku.

V Svetovni zdravstveni organizaciji si prizadevajo povečanje števila izključno dojenih otrok v prvih šestih mesecih do leta 2030 na 70 odstotkov. Pri tem je ključna ustrezna podpora doječih mater in celotne družine. V Sloveniji je aktivno Društvo svetovalcev za laktacijo in dojenje Slovenije, kjer lahko doječe matere prejmejo brezplačno podporo Mednarodno pooblaščenih svetovalcev za laktacijo (IBCLC) (kontakti so dostopni na spletni strani https://www.dojenje.org). Več informacij o dojenju je dostopnih tudi na spletni strani Nacionalnega odbora za spodbujanje dojenja, ki deluje pod okriljem Slovenske fundacije za UNICEF (https://dojenje.unicef.si). Na lokalni ravni pa v okviru projekta "Dojenju prijazno mesto", katerega partner je tudi UP Fakulteta za vede o zdravju, v Kopru deluje podporna skupina za dojenje, v starem mestnem jedru pa je na voljo tudi soba za dojenje.