Interaktivna razstava na prostem predstavlja najboljše primere slovenske občanske znanosti in s 30 projekti na 22 plakatih, obiskovalce popelje skozi aktualne raziskovalne projekte, pri katerih lahko sodelujejo vsi prebivalci – ne le znanstveniki.

Občanska znanost je namreč oblika znanstvenega raziskovanja, kjer lahko kot neprofesionalen raziskovalec ali raziskovalka sodeluje vsak, ne glede na starost, izobrazbo ali strokovno znanje. Pomembno je le, da ga/jo ženeta radovednost in želja po prispevanju k znanstvenim raziskavam. Občanska znanost ljudem omogoča, da pri znanstvenih raziskavah aktivno sodelujejo, in sicer se lahko vključujejo na različnih stopnjah raziskovalnega procesa: od načrtovanja raziskav do opazovanja pojavov, zbiranja podatkov, analize rezultatov, sporočanja odkritij svetu itd. S tem postaja znanost bolj vključujoča in odprta za javnost.

Med predstavljenimi projekti je šest projektov, pri katerih sodeluje Univerza na Primorskem (UP):

Iskanje tujerodnih ploskih črvov v Sloveniji

Če ste imeli med vrtnarjenjem ali drugimi aktivnostmi bližnje srečanje s ploskimi črvi iz skupine vrtinčarjev, se jih ne dotikajte (privzdigujete jih lahko s pomočjo paličic), zabeležite opažanje (fotografirajte in če je možno, ujemite), najdbo sporočite na: ploskicrvi@upr.si, preko Facebook skupine 'Tujerodni ploski črvi v Sloveniji', obrazca > TUKAJ ali na stacionarni telefon (05 663 58 07; med delovniki).

STEP CHANGE ‒ Srna

Aplikacija SRNA omogoča beleženje prisotnosti izbranih prostoživečih vrst sesalcev in ptičev v Sloveniji. Poleg tega pa vključuje še slikovni kviz za preverjanje sposobnosti prepoznavanja sesalcev, terenski vodnik za lažje določanje živalskih vrst ter omogoča tudi komunikacijo z raziskovalci. Sodelujete lahko torej tako, da si prenesete aplikacijo in začnete vnašati opazovanja živali, kadar koli jih srečate v naravi, naj bo to med zahtevnim vzponom ali med sprehodom po gozdu!

Razvoj lesnih kompozitov z višjo zaščito pred udarnim hrupom za izboljšanje kakovosti bivanja

Občanski raziskovalci so se udeležili slušnega testa, pri katerem so bili izpostavljeni udarnemu hrupu in vibracijam. Prve ugotovitve kažejo, da lahko ljudje močne udarne zvoke v objektih dejansko zaznajo tudi kot vibracije, zaradi česar so ti zvoki tudi bolj moteči. Na osnovi teh ugotovitev bo možno izboljšati akustično udobje bivalnega okolja. Sodelujete lahko tako, da se prijavite na preizkus in podate svoje vtise.

Servitski samostan ‒ stara porodnišnica v Kopru

Današnji prebivalci istrsko-kraške regije poznajo Servitski samostan v Kopru kot staro porodnišnico in pediatrijo (med 1946 in 1997). Ljudje, povezani s stavbo – nekdanji zaposleni, porodnice, tam rojeni – lahko svoje spomine nanjo beležite v spominski knjigi. Sprva v papirnato, od leta 2024 pa tudi v spletno spominsko knjigo.

Zaščita bronastih spomenikov v spremenljivem okolju

Bronasti spomeniki razvijejo različno patino glede na uporabljene snovi, deževnico in druge okoljske dejavnike. Za ohranitev teh spomenikov prihodnjim generacijam je ključno, da razumemo procese razgradnje materiala. Z zbiranjem fotografij občanskih raziskovalcev lahko znanstveniki in restavratorji bolje razumejo obrabo brona in se odločijo za najprimernejšo metodo za ohranitev in zaščito kulturne dediščine. Sodelujete lahko torej z oddajo fotografije na tej spletni strani.

Iščemo pomladanske jegliče

Ste vedeli, da imajo pomladanski jegliči dva tipa cvetov in se lahko razmnožujejo le, če se pelod iz enega tipa cveta prenese na pestič drugega? V naravi naj bi bilo razmerje obeh cvetov približno enako, vendar je evropska raziskava v sodelovanju z občanskimi raziskovalci pokazala, da je to razmerje ponekod porušeno, kar lahko vodi v lokalno ogroženost te rastline.

Fotografirajte cvetove pomladanskih jegličev v naravi in fotografije delite na: https://nurmenukk.ee/sl.