Tigrasti komarji že udomačeni

Kot smo pred dnevi poročali na našem portalu, sta bila v Sloveniji že zabeležena dva uvožena primera okužbe z virusom čikungunja, ki ga prenašajo tigrasti komarji. Gre za bolezen, ki se hitro širi v toplih in vlažnih razmerah, zato epidemiologi posebej spremljajo območja, kjer so se tigrasti komarji že udomačili. To so predvsem Primorska, osrednja Slovenija, jugovzhod države ter širše območje Ljubljane.

Virus čikungunja se med ljudmi ne prenaša neposredno, temveč le preko pikov okuženih komarjev. Kljub temu pa lahko zaradi vedno večje prisotnosti tigrastih komarjev lokalna širitev virusa povzroči obsežnejši izbruh bolezni, kot se je nedavno zgodilo v kitajski pokrajini Guangdong, kjer so zabeležili kar 7.000 primerov okužb s tem virusom.

dr. Katja Adam, Oddelek za biodiverziteto UP Famnit

Nekateri primorske občine izvajajo ukrepe zatiranja

Dr. Katja Adam pravi, da nekatere občine na Primorskem že izvajajo ukrepe za zatiranje populacije, predvsem s pomočjo sredstva Aquatain, ki ga komunalna podjetja vnašajo v stoječe vode na javnih površinah. "Gre za sredstvo, ki na vodni gladini ustvari film, ta pa preprečuje dihanje in razvoj komarjevih ličink ter polaganje jajčec," pojasnjuje.

Vendar pa drugih oblik zatiranja komarjev trenutno ni, saj je ključno predvsem obveščanje prebivalcev. "Ker tigrasti komarji ličinke najpogosteje odlagajo v manjše stoječe vode v okolici hiš, je sodelovanje ljudi izjemno pomembno. Redno praznjenje podstavkov za rože, vedra, zalivalke, odmaševanje žlebov in odstranjevanje predmetov, kjer se lahko nabira voda, so ukrepi, ki lahko močno zmanjšajo njihovo število," dodaja dr. Adam.

Kako učinkoviti so ti ukrepi?

Po njenih besedah je uspešnost predvsem odvisna od nas samih: "Populacije komarjev v Sloveniji ne moremo več v celoti izkoreniniti, saj so razširjeni na večjem delu države. Z doslednim odstranjevanjem stoječih voda pa jih lahko ohranjamo na nižji ravni in s tem zmanjšamo tveganje za prenos bolezni."

Ravno tveganje za bolezni je tisto, kar povzroča največ skrbi. Pred kratkim so bile v Sloveniji potrjene dve prineseni okužbi z virusom čikungunja, medtem ko so v Franciji in Italiji že zaznali tudi lokalno pridobljene primere.

Ali se lahko to zgodi tudi pri nas? "Tveganje obstaja, saj imamo razširjenega prenašalca, tigrastega komarja. Za prenos virusa pa je vedno potreben okužen človek, ki pride k nam na primer po dopustovanju v tujini, in komar, ki ga vbode ter nato okužbo prenese naprej. Do zdaj pri nas lokalnega prenosa še nismo zabeležili," pojasnjuje sogovornica.

Od pika do bolezni: čikungunja, denga in zika

Tigrasti komarji lahko poleg čikungunje prenašajo tudi dengo in ziko. "Vse tri bolezni povzročajo virusi, ki jih prenašajo komarji, razlikujejo pa se po poteku in znakih bolezni," pravi dr. Adam. Čikungunja povzroča povišano telesno temperaturo, glavobol, slabost in bolečine v sklepih ter mišicah, pogosto tako močne, da bolnik razvije ukrivljeno držo. Denga je največkrat brez simptomov, kadar pa se ti pojavijo, jo spremljajo visoka vročina, hud glavobol, bolečine za očmi, v mišicah in sklepih ter izpuščaj. V redkih primerih lahko povzroči tudi življenjsko ogrožajočo hemoragično obliko. Virus zika je večinoma blag, z vročino, izpuščaji in bolečinami v sklepih, največjo nevarnost pa predstavlja za nosečnice, saj lahko povzroči prirojene okvare pri plodu.

K učinkovitemu širjenju tigrastega komarja največ prispeva človek

Ob širjenju teh bolezni v Evropi se pogosto pojavlja vprašanje, kako bo na stanje vplivalo podnebje. "Tigrasti komarji so v Sloveniji prisotni že na velikem delu države, njihovo širjenje pa je povezano predvsem s človekovim delovanjem. Komarji se namreč sami na dolge razdalje ne morejo širiti, najpogosteje jih raznašamo mi – s transportom, predvsem v avtomobilih in drugih prevoznih sredstvih, kjer se skrijejo in kot slepi potniki prispejo v nova območja," opozarja dr. Adam.

Kaj pa lahko vsak posameznik stori, da zmanjša tveganje za njihov pik? 

"Najpomembnejši ukrep je preprečevanje razvoja ličink, torej redno praznjenje posod z vodo okoli hiše, pokrivanje zbiralnikov deževnice in čiščenje žlebov. Na prostem pa se pred piki zaščitimo z repelenti, svetlimi oblačili z dolgimi rokavi, v vročih mesecih pa tudi z uporabo zaščitnih mrež na oknih in vratih," svetuje. Prav tako priporoča izogibanje daljšemu zadrževanju na prostem v zgodnjih jutranjih in poznih popoldanskih urah, ko so tigrasti komarji najbolj dejavni.