Ključno vlogo na projektu so odigrali študenti različnih študijskih smeri UP FAMNIT – bioinformatike, matematike, varstva narave, okolja in računalništva. S povezovanjem in prepletanjem znanj so združili moči tako v teoriji kot tudi na terenu. Ukvarjali so se z vzorčenjem, nameščanjem fotopasti in laboratorijskimi analizami, pri čemer so razvijali tudi programski cevovod za metagenomske raziskave.

Raziskali so, kako se lahko sodobne metode, kot sta analiza molekul DNA in uporaba fotopasti, lahko uporabijo za spremljanje populacij divjih prašičev in zmanjševanja njihovih vplivov na kmetijskih površinah. S pomočjo okoljske DNA so odkrili prehranske vzorce in tudi nekatere notranje zajedavce. Pomemben doprinos projekta pa je bil tudi vpogled v manj raziskane skupine organizmov v kraških tleh, ki prav tako pomembno soustvarjajo in ohranjajo tamkajšnjo biotsko raznovrstnost.

Delo v tako raznolikih timih je omogočilo celostno obravnavo tega kompleksnega izziva, kakršnega predstavlja upravljanje populacije divjih prašičev. Hkrati je projekt študentom omogočil mreženje, izmenjavo znanja in pa povezovanje z vrstniki iz različnih visokošolskih zavodov in študijskih stopenj, kar v slovenskem prostoru predstavlja redkost. Za svoje delo so pridobili dragocene kompetence, ki jim bodo koristile na trgu dela v prihodnosti.