Začetki nezakonitega sistema najemanja delavcev prek tako imenovanih "izvajalcev pristaniških storitev" se je v Luki Koper začel uveljavljati že konec 90. let prejšnjega stoletja. Delavci so bili uradno zaposleni pri različnih podjetjih IPS, ki so z Luko Koper sklepali pogodbe o opravljanju različnih storitev.

V praksi je to pomenilo, da so delavci delo opravljali izključno v prostorih Luke Koper z njeno opremo, delali so pod neposrednim nadzorom Luke Koper in se vključevali v njen delovni proces tako kot v Luki Koper redno zaposleni delavci, vendar pa so prejemali le minimalno plačo, medtem ko so redno zaposleni v Luki imeli bistveno boljše pogoje.

Delali so na poziv, ko so le dan vnaprej izvedeli, kje se morajo zglasiti in koliko ur bodo delali – pogosto so opravili tudi več kot 90 nadur mesečno; delali naj bi brez spoštovanja počitka in drugih delovnopravnih predpisov.

Sistem IPS je dosegel vrhunec med leti 2010 in 2018, ko je dnevno v povprečju v Luki Koper delalo prek IPS-jev več kot 700 delavcev, ki so vsak dan opravljali enako delo kot redno zaposleni, vendar v bistveno slabših pogojih. Kot so poročali mediji, so podjetja IPS izvajala vrsto spornih praks: od gotovinskih izplačil brez ustreznih evidenc, izkoriščanje nadurnega dela delavcev, do neplačanih dopustov in drugih neenakopravnih pogojev za delavce v primerjavi z redno zaposlenimi.

Sindikalne organizacije so na problematičnost sistema IPS in kršitve delavskih pravic opozarjale že od samega začetka. Tako je Obalna sindikalna organizacija KS 90 poudarjala, da delavci IPS delajo "dobesedno v sužnjelastniških razmerah" in da "prinašajo dodano vrednost tako 'gazdam' kot tudi posredno Luki in prepogosto odnašajo svoje zdravje".  

Reakcija Luke Koper: Izgovori in zavračanje odgovornosti

Luka Koper je dalj časa zavračala očitke o nezakonitosti svojega poslovnega modela. Družba je trdila, da gre za zakonito sodelovanje s podjetji IPS na podlagi pogodb o opravljanju storitev in zanikala delodajalsko razmerje z delavci IPS. Ta model naj bi uporabljali za znižanje stroškov dela.

Vendar so tudi postopki državnih organov ugotovili, da je tovrstna praksa nezakonita. Delovna inšpekcija je potrdila, da Luka Koper nezakonito najema delavce prek IPS podjetij in da je s tem kršila več zakonov, kot so Zakon o urejanju trga dela, Zakon o preprečevanju dela na črno, Zakon o delovnih razmerjih in Obligacijski zakonik.

Tudi finančna uprava je ugotovila spornost poslovne prakse podjetij IPS in opozorila na kršitve davčne zakonodaje. O spornih praksah Luke Koper je razpravljala tudi Parlamentarna komisija za nadzor javnih financ Državnega zbora in pozvala Luko Koper, naj imajo pri novih zaposlitvah prednost delavci, ki v pristanišču neprekinjeno delajo že leta.

Prelomna odločitev sodišča 

Februarja 2020 je koprsko delovno sodišče sprejelo prelomno odločitev. Sodišče je v tožbi, ki jo je vložilo več nekdanjih zaposlenih pri IPS, ki so po preoblikovanju modela zaposlovanja v koprskem pristanišču ostali brez zaposlitve, presodilo, da je dejanski delodajalec vedno bila Luka Koper, ne podjetja IPS, in da so bili delavci dejansko v delovnem razmerju z Luko Koper, saj so bili izpolnjeni vsi elementi delovnega razmerja; Luka Koper je morala priznati vse pravice iz naslova dejanskega delovnega razmerja.

Sodišče je tožnikom ugodilo v zahtevi, da se jim omogoči nadaljevanja dela v Luki Koper pod enakimi pogoji kot drugim zaposlenim luškim delavcem. Na podlagi delovnega razmerja je tako sodišče nekdanje delavce IPS-ov izenačilo kot luške delavce, kar pomeni, da so zaposleni upravičeni do izplačila razlik v plači, prijave v vsa zavarovanja, vpisa delovne dobe in še drugih pravic.

Sprememba poslovnega modela: Se je praksa v resnici spremenila?

Pod pritiski sindikatov in inšpekcijskih organov je Luka Koper v letu 2019 začela uvajati nov, t.i. "tristeberni" poslovni model, ki predvideva neposredne zaposlitve delavcev, delo prek agencij za posredovanje delavcev in tretjo obliko, ki pomeni predajo celotne storitve, kot je na primer pretovor na avtomobilskem terminalu, zunanjemu izvajalcu.

Vendar pa so kritiki takšnega pristopa že takoj opozorili na problematičnost izvedbe, saj je Luka Koper zaposlila le nekaj več kot 300 delavcev, medtem ko je vrsti delavcev odpovedala pogodbe. Med njimi naj bi bili starejši delavci, delovni invalidi in delavci z zdravstvenimi omejitvami, ki so bili primorani na zavod za zaposlovanje, čeprav so v pristanišču delali neprekinjeno že leta.

Odločitev Vrhovnega sodišča pritrdila delavcem

Decembra 2022 je Vrhovno sodišče RS sprejelo ključno odločitev in v celoti potrdilo nezakonitost poslovnega modela IPS. Ugotovilo je, da IPS podjetja niso izpolnjevala pogojev za posredovanje dela skladno z zakonodajo. "Posredovanje dela teh delavcev s takšnim poslovnim modelom je bilo nezakonito, saj se IPS s takšnim posredovanjem ne bi smele ukvarjati, Luka Koper pa jih sprejemati oziroma še več  - organizirati s svojim pogojevanjem sodelovanja z izločitvenim kriterijem. Ta kriterij je izključeval poslovno sodelovanje z družbami, ki se ukvarjajo s posredovanjem dela delavcev drugemu uporabniku," so zapisali.

IPS namreč niso imele zakonskih pogojev, ki se zahtevajo za delodajalce, ki zagotavljajo delo delavcev drugemu uporabniku, in tudi niso opravljale dejavnosti posredovanja dela delavcev uporabnikom v zakonskih okvirih. Delavci so pri IPS delali nepretrgano in trajno, delo napotenega delavca pa je v skladu z zakonsko ureditvijo lahko le začasne narave.

V pogodbenem odnosu so se po navedbah Vrhovnega sodišča dogajale tudi kršitve osnovnih pogojev zaposlitve delavcev, ki morajo biti vsaj takšni, kot če bi jih uporabnik zaposlil neposredno na istem delovnem mestu. Poleg tega pa so bili ti delavci v primerjavi z drugimi delavci, ki so imeli z Luko Koper sklenjene pogodbe o zaposlitvi, v slabšem položaju, saj so delo opravljali za nižje plačilo ter v manj ugodnem delovnem času. Opravili so tudi več dela, pri čemer so bili vezani na vsakokratne pozive na delo v Luko Koper, kar je še dodatno oteževalo njihov položaj.

Vrhovno sodišče je tako presodilo, da je bil ta poslovni model očitno nezakonit in je predstavljal zlorabo poslovanja IPS in Luke Koper na škodo delavcev, delovno razmerje delavcev pri IPS pa je bilo prikrito delovno razmerje z Luko Koper. S takšnim prenosom delovnih razmerij na zunanje izvajalce, ki so povsem odvisni od tistega, ki prenaša delo v zunanje izvajanje, in celo poslujejo nezakonito, se običajno prav z namenom dobička družb v takšnih poslih znižujejo pravice delavcev. 

Sodišče je tudi potrdilo, da so delavci upravičeni do plačila razlike v prejemkih za celotno obdobje dela in do vseh pravic kot redno zaposleni. Kljub sodbi Vrhovnega sodišča uprava Luke Koper še vedno ne pristane na predlagano skupinsko poravnavo; sodni postopki se nadaljujejo.

Nadaljujejo se tudi sodni procesi; trenutno naj bi bilo na koprskem delovnem sodišču 40 primerov, do odškodnin pa naj bi bilo upravičenih do 1200 delavcev. Več sto delavcev se je za vložitev zahtevka odločilo naknadnopo sodbi Vrhovnega sodišča.

Ponavljanje izkoriščevalskih praks na avtomobilskem terminalu?

Kljub sodnim zmagam in spremembam poslovnega modela sindikalni predstavniki opozarjajo, da se problematične prakse nadaljujejo. Marko Blatnik iz Sindikata delavcev Sonce, ki zastopa delavce, ki so že vložili tožbe zoper Luko Koper, je za Regional navedel, da naj bi na avtomobilskem terminalu Luke Koper več sto delavcev še vedno delalo brez enakih pravic kot redno zaposleni v Luki Koper, prav tako naj zanje ne bi veljale določbe kolektivne pogodbe.