Za Slovenijo so v mednarodni finančni ustanovi s sedežem v Londonu izpostavili, da je gospodarstvo lani premagalo obdobje stagnacije v prvem polletju in se okrepilo za približno odstotek. Industrijsko proizvodnjo in naložbe je sprva obremenjevala negotovost glede svetovne trgovine, je pa rast podpiralo gradbeništvo.

Višje plače in višji primanjkljaj

Inflacija je lani v povprečju znašala približno 2,5 odstotka, medtem ko je rast plač pospešila na sedem odstotkov. Slednje odraža plačno reformo v javnem sektorju in precejšnje pomanjkanje delovne sile v luči še vedno nizke brezposelnosti.

Javnofinančni primanjkljaj se je lani nekoliko poslabšal in se več kot podvojil na 2,4 odstotka BDP, kar je posledica višjih plač v javnem sektorju. Podoben primanjkljaj se pričakuje tudi letos.

Farmacija ostaja paradna panoga

Kot še izpostavlja EBRD, Slovenija ostaja močno vključena v švicarsko dobavno verigo za farmacevtske izdelke, nedavni trgovinski sporazum med ZDA in Švico, ki je določil 15-odstotno zgornjo mejo carin za farmacevtske proizvode, pa je ublažil tveganja, povezana s prej napovedanimi 39-odstotnimi carinami.

Zasebna poraba okreva

Realna rast BDP naj bi se letos okrepila na 2,2 odstotka in leta 2027 na 2,4 odstotka, k čemur bosta prispevala pospešeno črpanje sredstev EU in okrevanje zasebne porabe.

Za regijo delovanja EBRD, ki poleg srednje, jugovzhodne in vzhodne Evrope ter kavkaške regije vključuje tudi Bližnji vzhod, Severno Afriko in Centralno Azijo ter nekatere države Podsaharske Afrike, je medtem za letos po novem napovedana 3,6-odstotna gospodarska rast, ki naj bi se prihodnje leto okrepila na 3,7 odstotka. Napoved za letošnje leto je EBRD popravila za 0,2 odstotne točke.

Vpliv ameriških carin je omejen

V novem poročilu ustanova piše, da so geopolitična trenja in trgovinski spori sicer še vedno pomemben dejavnik, vendar je njihov vpliv na svetovno trgovino doslej manj izrazit, kot je bilo sprva pričakovano.

Hitre prilagoditve svetovnih dobavnih verig in naraščajoče povpraševanje po izdelkih in storitvah, povezanih z umetno inteligenco, so podpirale gospodarski zagon v mnogih gospodarstvih EBRD. A kot izpostavlja banka, se polni vpliv ameriških carin morda še ni pokazal.

"Gospodarstva v regijah EBRD so se ob nenehnih trgovinskih napetostih izkazala za bolj prilagodljiva, kot so mnogi pričakovali," je izpostavila glavna ekonomistka EBRD Beata Javorcik.

#EBRDrep: In Central Europe and the Baltic states growth is expected to pick up to 2.9% in 2026, before moderating to 2.7% in 2027. pic.twitter.com/TlCNkvJWhy

— The EBRD (@EBRD) February 26, 2026

Napovedi ostajajo ugodne

Srednjeevropskim in baltskim državam EBRD za letos napoveduje 2,9-odstotno rast, leta 2027 pa naj bi se umirila na 2,7 odstotka. Jugovzhodnim članicam EU napoveduje 1,5- oz. 2,3-odstotno rast, Zahodnemu Balkanu 3,1-odstotno oz. 3,5-odstotno rast, srednji Aziji za letos napoveduje 5,6-odstotno, prihodnje leto 5,3-odstotno rast.

Za vzhodno Evropo in kavkaško regijo EBRD letos napoveduje 2,9-odstotno rast, ki se bo prihodnje leto okrepila na 3,9 odstotka. Turčiji napoveduje 4,0- oz. 4,5-odstotno rast.

Gospodarstva južnega in vzhodnega Sredozemlja naj bi se letos okrepila za 4,2 odstotka, leta 2027 pa za 4,1 odstotka. BDP v državah podsaharske Afrike pa naj bi se letos okrepil za pet odstotkov, prihodnje leto pa za 4,9 odstotka.

#EBRDrep: In Western Balkans growth is forecast to recover to 3.1% in 2026 and strengthen further to 3.5% in 2027. pic.twitter.com/YhXM61KT5h

— The EBRD (@EBRD) February 26, 2026