EU ZA KREPITEV OBRAMBE: Von der Leyen predlaga tesnejše sodelovanje z Bližnjim vzhodom

Svet

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je danes na srečanju voditeljev EU in vodilnih predstavnikov bližnjevzhodnih držav na Cipru predlagala okrepitev obrambnega sodelovanja med stranema. Voditelji so sicer poudarili, da je treba v regiji dati prednost diplomaciji, in se zavzeli za vzpostavitev proste plovbe prek Hormuške ožine.

"Dogodki v zadnjem mesecu so pokazali, da naša varnost ni samo povezana, ampak je močno prepletena. Grožnja trgovski ladji v Hormuški ožini je grožnja tovarni, na primer v Belgiji," je o vojni na Bližnjem vzhodu in njenih posledicah povedala von der Leyen. Zato je predlagala, da bi bilo sodelovanje med stranema širše od zgolj odzivanja na krize.

Kot je dejala, se obe regiji soočata z grožnjo oboroževanja z droni in raketami, zaradi česar bi morali po njenem mnenju vzpostaviti strukturno sodelovanje za povečanje proizvodnih zmogljivosti obrambne industrije.

Poleg tega bi lahko delovanje misij EU, kot je Aspides v Rdečem morju, z zgolj zaščite ladij razširili na skupno usklajevanje na morju.

Zagotavljanje proste plovbe v Hormuški ožini, ki jo je Iran zaradi vojne z ZDA in Izraelom praktično zaprl, je bila sicer ena osrednjih tem današnjega srečanja predsednikov vlad in držav članic unije z vodilnimi predstavniki Egipta, Libanona, Jordanije, Sirije in Sveta za sodelovanje v Perzijskem zalivu (GCC).

"Hormuško ožino je treba takoj ponovno odpreti brez omejitev in pobiranja pristojbin ob polnem spoštovanju mednarodnega prava in načela svobode plovbe. To je življenjskega pomena za celoten svet," je povedal predsednik Evropskega sveta Antonio Costa.

Ciprski predsednik Nikos Hristodulides pa je dejal, da so se na srečanju s predstavniki Bližnjega vzhoda strinjali, da je dialog edina možna pot za ponovno vzpostavitev stabilnosti v regiji.

Pred tem je Ciper gostil neformalni vrh EU, v ospredju katerega je bil odziv unije na vojno na Bližnjem vzhodu, vključno s krepitvijo lastne varnosti in obrambe.

Med drugim so voditelji članic unije govorili o izvajanju člena 42.7 pogodbe o EU, ki govori o pomoči drugih držav članic posamezni državi v primeru napada. Po besedah Hristodulidesa, čigar država je bila ob začetku vojne v Iranu tarča napada z droni, so se strinjali, da določba o vzajemni pomoči ne more ostati "koncept na papirju".

"Vsi smo se strinjali, da ko je ogrožena suverenost ene države članice, vprašanje ne sme biti, ali se bomo odzvali, ampak kako hitro," je povedal. Zato je treba omenjeno določbo iz člena 42.7 spremeniti v strukturni operativni mehanizem, je pojasnil ciprski predsednik.

Von der Leyen pa je povedala, da se skupaj z visoko zunanjepolitično predstavnico EU Kajo Kallas in komisarjem za obrambo Andriusom Kubiliusom že intenzivno ukvarjajo s tem. Kot dober primer učinkovitega sodelovanja, po katerem bi se lahko zgledovali, je omenila mehanizem EU na področju civilne zaščite. V okviru tega mehanizma si države članice in več partnerskih držav medsebojno pomagajo pri soočanju z nesrečami ali izrednimi dogodki.

Predsedniki vlad in držav članic unije, med katerimi zaradi drugih obveznosti ni bilo premierja Roberta Goloba, so govorili še o predlogu dolgoročnega proračuna EU za obdobje 2028–34 in nadaljnji podpori Ukrajini.

Deli novico:

Komentiraj

Za komentiranje je potrebna  Prijava  oz.  Registracija