Benetke že od leta 2022 ščiti sistem premičnih pregrad Mose, ki ob visokih plimah zapre laguno pred Jadranskim morjem. Projekt je stal 6 milijard evrov in je bil dolga leta predstavljan kot rešitev. A kot poroča The Conversation, je sistem v prvih petih letih delovanja preprečil 108 poplav, v samo prvih dveh mesecih leta 2026 pa je bil aktiviran že 30-krat. Vse pogostejša aktivacija sistema ustvarja resne težave, saj bi ga morali v prihodnosti zapirati celo za tedne naenkrat.

Znanstveniki ocenjujejo, da bo Mose učinkovit le do dviga morja za približno 1,25 metra, pri nadaljevanju globalnega segrevanja pa bo ta meja presežena. Kot poroča Euronews, so avtorji študije predstavili tri glavne strategije prilagajanja. Znanstveniki opozarjajo, da je hitro ukrepanje nujno. Prva možnost so nasipi, ki bi bili potrebni, če se morje dvigne za več kot 0,5 metra. To se po ocenah lahko zgodi do leta 2100 tudi pri nizkih emisijah, stroški pa bi znašali od 500 milijonov do 4,5 milijarde evrov.

Druga možnost je supernasip, ki bi laguno popolnoma zaprl in mesto zaščitil pred dvigom do 10 metrov. Začetni stroški bi po ocenah presegli 30 milijard evrov. Tretja in zadnja možnost je selitev mesta. To bi vključevalo preselitev prebivalcev in najpomembnejših spomenikov, cena pa bi dosegla do 100 milijard evrov, kar vključuje tudi odškodnine za stanovalce, ki bi morali zapustiti svoje domove.

Profesor Robert Nicholls, eden od avtorjev študije, je zaskrbljujoč pri vseh scenarijih. Kot povzema The Conversation, je po njegovih besedah nobena od možnosti ne bo ohranila Benetk takšnih, kakršne jih poznamo danes.

Morska gladina v Benetkah je v zadnjem stoletju narasla za približno 26 centimetrov. Severni Jadran sledi globalnim trendom, napovedi za slovensko obalo pa so podobne. Med letoma 1993 in 2019 je morska gladina v Benetkah naraščala po stopnji 2,76 mm na leto, kar je višje od zgodovinskega povprečja.