Sindikati in delodajalci naj bi bili sicer glede večine predlaganih sprememb zakona, ki jih je pripravilo ministrstvo za delo, usklajeni. Do večjih razhajanj pa je prišlo pri višini nadomestila za brezposelnost. V osnutku zakona je predvideno zvišanje najnižjega in najvišjega zneska denarnega nadomestila za brezposelnost. Najnižji znesek bi znašal 75 odstotkov bruto minimalne plače, najvišji pa bi se začel pri 130 odstotkih bruto minimalne plače in bi postopoma padal do 80 odstotkov, kolikor bi znašal po 12 mesecih brezposelnosti.

Na novo se ureja tudi določitev osnove za odmero denarnega nadomestila za brezposelnost. Ta se poenostavlja na način, da se bo pri izračunu upoštevalo osem najvišjih prejetih plač v 24 mesecih pred mesecem nastanka brezposelnosti.

A zvišanju nadomestil nasprotuje ministrstvo za finance, zato je bil osnutek novele o urejanju trga dela danes umaknjen z dnevnega reda ESS. Da kompromisni predlog o višini nadomestila, ki ga vsebuje osnutek zakona in o katerem so dogovor dosegle vse tri vpletene strani, zdaj blokira finančno ministrstvo, se zdi predstavnikom sindikalnih central nerazumljivo.

"Edina rešitev je, da se sprejme, kar je bilo dogovorjeno. /.../ Tukaj gre za politično odločitev ministrstva za finance, ali bo temu sledilo ali ne. Pri tem bomo vztrajali," je na novinarski konferenci po seji ESS poudaril izvršni sekretar pri Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije Andrej Zorko.

Kot je dejal, gre pri tem tudi za vprašanje, ali vlada spoštuje socialni dialog oziroma tisto, kar je bilo dogovorjeno med ministrstvom, znotraj vlade in socialnimi partnerji. "Ne smemo pozabiti, da je bil v javni obravnavi predlog zakona, ki je že določal najvišjo višino pri 130 odstotkih bruto minimalne plače. Kakršnakoli drugačna odločitev bi pomenila, da se vlada ne drži tistega, kar je bilo javno objavljeno," je dodal.

Da sindikalne centrale že več kot dve leti čakajo na uskladitev sprememb zakona, ki se nanašajo na višine nadomestil za brezposelnost, pa je na novinarski konferenci po seji ESS povedala Martina Vuk iz Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije. Kot je opozorila, je trenutni maksimalni znesek nadomestila v višini 892 evrov bruto po njihovem mnenju sramoten in se ni spremenil vse od zamrznitve višine nadomestil z zakonom o uravnoteženju javnih financ iz leta 2013.

"Razlog finančnega ministrstva nikakor ne more biti javnofinančne narave ali pa da s tem ogrožamo proračun. Moramo vedeti, da je leta 2013 državni proračun znašal med devetimi in desetimi milijardami evrov, danes pa znaša 17 milijard. Takratno število brezposelnih pa je bilo štirikrat višje kot danes," je ponazorila.

Gorenšček pa je opozoril na "realno nevarnost, da naša država ne bo izpolnila obveznosti iz načrta za okrevanje in odpornost ter bo posledično iz tega naslova izgubila 140 milijonov evrov evropskih sredstev".

"Delodajalci ne pristajamo na to, da bi nam naprtili odgovornost za morebiten izpad teh sredstev, saj smo bili v vsakem trenutku pripravljeni zaključiti delo na noveli zakona, ki smo ga začeli. Pričakujemo, da bodo soglasno sprejete odločitve socialnih partnerjev in ministrstva za delo upoštevali tudi drugi vladni resorji," je podčrtal.

Minister za delo Luka Mesec je medtem zagotovil, da na ministrstvu iščejo rešitev za presek gordijskega vozla, zaradi katerega je prišlo do zastoja v pogajanjih o noveli zakona o urejanju trga dela. Prva priložnost za to bo v prihodnjem tednu, ko bodo imeli na temo višine nadomestil za brezposelnost sestanek na ministrstvu za finance. Glede usklajenosti socialnih partnerjev o ostalih predlaganih spremembah iz zakona pa je Mesec dejal, da so blizu soglasja tudi pri zaostritvi pogoja, pod katerim je mogoče koristiti t. i. most do upokojitve, ter pri začasnem ali občasnem delu upokojencev. "Največ socialnega dialoga bo v resnici potrebnega na področju agencijskega dela, kjer imamo še določena nerazrešena vprašanja," je izpostavil.

Generalni sekretar Združenja delodajalcev Slovenije Miro Smrekar se je zavzel za določitev jasne definicije tega, kaj sploh agencijsko delo je. Pri tem pa je izpostavil tudi pomisleke glede tega, da bi se zavodu za zaposlovanje omogočilo izvajanje posredovanja začasnega ali občasnega dela študentom in dijakom. "Za nas so pomembni razlogi, zakaj bi širili to dejavnost tudi na zavod, ker menimo, da gre za prevelik angažma javnega denarja ter za premalo dodane koristi za slovenska podjetja in pa tudi za dijake in študente," je poudaril.