Pirc Musar je kot častna gostja k spomeniku bazoviškim junakom položila venec in se jim poklonila tudi v govoru. "Pri svojih dejanjih so izhajali iz notranjega bistva, iz globine srca in duha, hrepenenja po svobodi in iz čuta za soljudi," je dejala in dodala, da so se uprli fašistični represiji.

Ta je po njenih besedah zarezala globoko v narodnostno bit ter vse vidike svobodnega človeškega delovanja, uresničevanja, čutenja in izražanja. "Zgodovinske rane so običajno globoke; za njihovo celjenje potrebujemo čas, modrost, iskreno razumevanje, strpnost in sočutje," je dejala.

Veseli jo, da so po 95 letih uradni odnosi z Republiko Italijo zelo dobri. To se po njenih besedah kaže v političnem, gospodarskem in čezmejnem sodelovanju, podpori narodnim manjšinam, kulturnih in izobraževalnih projektih ter prijateljskih stikih med prebivalci ob meji.

"Skupne pobude ob spoštovanju zgodovine in bolečih spominov, tudi na podlagi čedalje večjega poznavanja krajev, kot je Bazovica, naj bodo dokaz, da sodelovanje, razumevanje in medsebojno spoštovanje gradijo trdne in trajne vezi med državama" je, kot so sporočili iz njenega urada, dodala predsednica.

Na slovesnosti, ki sta se je med drugim udeležila tudi župan Nove Gorice Samo Turel in državna sekretarka v uradu vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu Vesna Humar, so odprli obnovljeni spomenik bazoviškim junakom, na katerega je januarja med burjo padlo drevo in ga poškodovalo.

Četverico bazoviških junakov, protifašistov Ferda Bidovca, Zvonimirja Miloša, Franja Marušiča in Alojza Valenčiča, so na gmajni pri Bazovici usmrtili 6. septembra 1930. Kot člani tajne antifašistične organizacije Borba so bili na smrt obsojeni na prvem tržaškem procesu na italijanskem fašističnem posebnem sodišču v Trstu. Veljajo za simbol nasprotovanja in upora fašističnemu režimu in ideologiji ter za junake Evrope, zgrajene na temeljih antifašizma.

V Italiji uradno še vedno veljajo za teroriste, zato si odbor za proslavo skupaj z obema krovnima organizacijama slovenske manjšine v Italiji prizadeva za njihovo rehabilitacijo.

Ob vrsti visokih obletnic je odbor za proslavo bazoviških junakov pri Narodni in študijski knjižnici v Trstu letos pripravili program Bazovica 2025, ki se je začel v sredo z odprtjem razstave Slovenci med prvimi antifašisti v Evropi v Narodnem domu v Trstu. V okviru programa sta v Ljubljani in Kranju v petek potekali spominski slovesnosti ob spomeniku pred Univerzo Ljubljana oziroma v Prešernovem gaju. V soboto pa so v Bazovici in Trstu pripravili recital mladih in mašo.