Na območju Kopra in širše Primorske so letos prvič odkrili gnezda tujerodnega orientalskega sršena (Vespa orientalis). Do zdaj je veljalo, da mu naše podnebje ne ustreza, a mile zime so omogočile njegovo razširitev tudi v Slovenijo. Strokovnjaki opozarjajo, da gre za resno grožnjo, ki bi lahko povzročila veliko škodo v čebelarstvu, kmetijstvu in drugih panogah.

Gost iz Grčije na Čebelarski zvezi Slovenije

Na Čebelarski zvezi Slovenije (ČZS) so v petek gostili dr. Papachristoforou Alexandrosa, profesorja z Univerze Thessaly in direktorja laboratorija za čebelarstvo. Več kot desetletje je deloval v Nacionalnem centru za znanstvene raziskave v Franciji in velja za enega vodilnih strokovnjakov za tujerodne sršene – predvsem za azijskega (Vespa velutina) in orientalskega (Vespa orientalis), o katerem je pripravil tudi doktorsko disertacijo.

V zadnjih letih so na ČZS s pomočjo tujih predavateljev spoznali razsežnost škode, ki jo povzročajo tujerodne vrste. Azijski sršen povzroča ogromne izgube v čebelarstvu, sadjarstvu in vinogradništvu, v državah, kjer so izgubili nadzor, pa tudi v gospodarstvu in turizmu. V Španiji so zabeležili številne anafilaktične šoke in celo smrtne primere zaradi pikov.

Orientalski sršen – nova grožnja

Doslej so strokovnjaki kot glavno nevarnost izpostavljali azijskega sršena, dr. Papachristoforou pa opozarja, da je treba resno obravnavati tudi orientalskega sršena. Ta vrsta razvija gnezda podobne velikosti kot evropski sršen (Vespa crabro), a v enem letu lahko uspešno razvije več matic, kar pomeni več gnezd v prihodnjem letu. Pik orientalskega sršena je zelo boleč in velja za drugega najnevarnejšega po strupenosti, takoj za orjaškim sršenom (Vespa mandarinia).

V Kopru odkrili več gnezd orientalskega sršena

Dr. Papachristoforou je ob obisku preveril stanje na terenu v Kopru. V starem delu mesta je v kratkem času našel pet gnezd Vespa orientalis in več delavk, med katerimi so bile tudi mlade matice in en samec. Ocenjuje, da je samo v tem delu Kopra že od 25 do 30 aktivnih gnezd, koliko jih je na preostalem primorskem območju, pa je težko oceniti, a jih je po njegovem mnenju zagotovo veliko.

Poudaril je, da je širjenje te vrste pri nas šele na začetku, zato hujših posledic v kmetijstvu in drugih panogah še ne beležimo. Ko pa se bodo pokazale, bo za učinkovito ukrepanje že prepozno. ČZS bo zato izvedla dodatne preglede na terenu in o stanju obvestila pristojne organe. Več informacij bodo objavili v prihodnjih dneh.