Anonimka, ki smo jo prejeli, opozarja na domnevne nepravilnosti v Luki Koper na področju varnosti in nakupa zaščitne opreme. Tako naj bi pred kratkim kupili večje število dronov, "za katere nihče ne ve, kaj bodo z njimi, saj podjetje nima dovoljenja za uporabo dronov niti nima usposobljenega osebja. Da je zadeva še bolj zanimiva, pa podjetje že ima na zalogi drone iz nakupov pred leti, ki pa zapakirani stojijo v skladišču. Zakaj so šli v nakup novih, ki jih ne smejo uporabljati, pa ne ve nihče", navajajo avtorji.

Očitki letijo tudi na vodjo pristaniške varnosti Dimitrija Lokovška, ki naj bi želel "po hitrem postopku zamenjati zunanjega izvajalca varovanja v podjetju in prenoviti sistem tehničnega varovanja v vrednosti več milijonov evrov" in to "mimo javnega naročanja".  V ta namen naj bi "ob koncu lanskega leta na odgovorno delovno mesto v varnosti zaposlil dolgoletnega delavca podjetja Sintal Denisa Černjavskega, s katerim skupaj vršita pritiske in se hvalita naokoli, da je že vse dogovorjeno" – šlo naj bi za podjetje, "iz katerega je prišel Černjavski" in "s katerim je v prejšnji službi delal Lokovšek projekt tehničnega varovanja".

Anonimka nadalje navaja, da naj bi delavci delali "v neprimernih zaščitnih oblekah, v slabih pogojih dela za mizerno plačilo pod neprestanimi pritiski vodstva, da delamo premalo". Zaščitne obleke pa naj bi bile "projekt gospoda Rotarja, ki že več let ščiti enega in edinega dobavitelja teh artiklov". 

Luka Koper: Imamo vsa dovoljenja in usposobljeno osebje 

V Luki Koper so potrdili, da so v preteklem letu kupili devet novih dronov. "V lanskem letu smo v okviru javnega naročila kupili devet novih dronov. Vse podrobnosti postopka, ki smo ga vodili skladno s 47. členom ZJN-3, so dostopne na portalu javnih naročil pod številko JN008886/2024," so zapisali v odgovoru na naša vprašanja.

"V Luki Koper smo že pred leti začeli z uvajanjem brezpilotnih zrakoplovov kot del tehnološke nadgradnje varnostno tehničnih sistemov, saj tudi na področju varnosti nenehno stremimo k iskanju inovativnih pristopov in naprednih orodij, ki izboljšujejo varnostne procese, povečujejo učinkovitost izvajanja nadzora, omogočajo pravočasno odzivanje na potencialna tveganja ter zmanjšujejo potencialna tveganja za zaposlene. Poleg osnovnega namena – varovanja ljudi in premoženja – se brezpilotni zrakoplovi uporabljajo tudi za različne podporne naloge, kot so redni vizualni pregledi infrastrukture, spremljanje težko dostopnih območij, okoljski monitoring ter podpora pri operativnih in izrednih situacijah. Z uporabo zračne perspektive omogočajo hitrejše, varnejše in natančnejše izvajanje nalog, ki bi bile sicer časovno ali logistično zahtevnejše," navajajo. 

Ob tem zavračajo očitke, da za uporabo dronov nimajo ustreznih dovoljenj ali usposobljenega osebja: "V družbi Luka Koper pri svojem delovanju dosledno spoštujemo veljavno zakonodajo in EU predpise, kar velja tudi za področje upravljanja brezpilotnih zrakoplovov, kjer smo za izvajanje zračnih operacij z brezpilotnimi zrakoplovi pridobili vsa potrebna dovoljenja in certifikate, kot tudi operativno dovoljenje. Velik poudarek namenjamo tudi strokovnemu usposabljanju zaposlenih na tem področju."

Zanikajo tudi navedbe, da naj bi se v skladiščih nahajali neuporabljeni droni iz preteklih let: "Vso opremo, ki jo nabavljamo, v Luki Koper tudi uporabljamo, kar velja tudi za brezpilotne zrakoplove. Tako kot ostalo tehnično opremo tudi drone redno vzdržujemo, po določenem času pa jih skladno z življenjsko dobo, tehnično obrabo in razvojem nadomestimo z novejšimi modeli. Tehnologija na tem področju se hitro razvija, hkrati pa se spreminja tudi zakonodaja, zato je prilagajanje opreme in postopkov nujno za ohranjanje visoke ravni varnosti ter skladnosti z veljavnimi predpisi," so zapisali.

O prenovi varovanja: "Odločitve bodo transparentne"

Na vprašanje o morebitni zamenjavi zunanjega izvajalca varovanja in prenovi tehničnega sistema v vrednosti več milijonov evrov pa odgovarjajo, da so vse odločitve in postopki zakoniti in transparentni. "Tehnično varovanje je celovit sistem ukrepov, tehnologij in postopkov, namenjenih preprečevanju, zaznavanju in odzivanju na izredne dogodke. Kar zadeva fizično varovanje, se to že danes v veliki meri izvaja v okviru internih kadrovskih zmogljivosti (področje pristaniške varnosti), le manjši del storitev varovanja pa izvaja zunanji dobavitelj. Vse odločitve in postopki bodo kot običajno vodeni v skladu z veljavno zakonodajo, ter v duhu transparentnosti in strokovne utemeljenosti."

Oprema "izključno najvišje kakovosti"

Očitke o slabih delovnih pogojih, neustrezni zaščitni opremi in pritiskih na zaposlene pa ocenjujejo kot "neutemeljene in zlonamerne". Kot poudarjajo, nimajo le enega dobavitelja osebne varovalne opreme, ampak več, "saj je tudi oprema zaradi specifičnih potreb, kompleksnosti internih procesov in varnostnih tveganj zelo raznolika. Pri izbiri dobaviteljev osebne varovalne opreme je ključno, da zagotavlja zanesljivo in dolgoročno oskrbo z opremo enotne kakovosti, videza in materialov. To je še posebej pomembno za zaposlene, ki delujejo v istem delovnem procesu, saj mora biti njihova zaščitna oprema usklajena. Poleg tega moramo upoštevati tudi kadrovske menjave in zaposlitvene cikle znotraj družbe, zato iščemo dolgoročne, zanesljive partnerje, ki lahko zagotovijo kontinuiteto in standardizacijo skozi čas."

Ob tem še dodajajo, da uporabljajo opremo najvišje kakovosti. "V Luki Koper zaščitno opremo obravnavamo kot osnovno in nepogrešljivo delovno sredstvo ne le za zaposlene s področja pristaniške varnosti, temveč za vse sodelavce v operativi. Temu področju namenjamo posebno skrb, saj se dobro zavedamo vsakodnevnih operativnih in varnostnih tveganj, s katerimi se soočajo naši zaposleni na terenu. Še posebej stroga pravila veljajo na področju pristaniške varnosti, kjer je zaščitna oprema natančno opredeljena tudi z zakonodajo. V luči tega uporabljamo izključno opremo najvišje kakovosti, ki izpolnjuje predpisane zakonske zahteve kot tudi zahteve glede referenc in certifikatov," pojasnjujejo v koprskem pristanišču.