Znanstveniki z Univerze v Montrealu so analizirali spanec 40 zdravih odraslih, starih med 20 in 58 let. Vsak udeleženec je v spalnem centru preživel dve noči – eno po zaužitju 200 mg kofeina (približno dve skodelici kave), drugo pa po zaužitju placeba.

Rezultati so pokazali, da uživanje kofeina po poldnevu poslabša kakovost spanja, saj poveča možgansko aktivnost. To so izmerili z elektroencefalogramom (EEG), ki beleži možganske valove. Posebno pozornost so namenili počasnemu oziroma globokemu spanju – fazi, ki je bistvena za obnovo telesa. "Kofein ne prepreči spanja, ga pa zakasni. Tudi če zaspimo, so možgani pod njegovim vplivom bolj aktivni in spanje manj globoko," je pojasnil vodja raziskave prof. Philipp Tholke.

Ugotovili so tudi, da so bili mlajši odrasli (20–27 let) med REM fazo spanja bolj občutljivi na kofein kot starejši. Razlog bi lahko bil v tem, da imajo starejši manj adenozinskih receptorjev – kofein namreč deluje tako, da jih blokira in tako zavira občutek zaspanosti. Obenem so ugotovili, da kofein med fazo REM spanja povzroča podobne učinke ne glede na starost.

Raziskovalci so tako sklenili, da ima kofein sposobnost spreminjanja možganske aktivnosti in pomembno vpliva na kakovost spanca. A opozorili so, da so v raziskavi sodelovali le zdravi posamezniki, zato rezultatov ni mogoče neposredno prenesti na primer na ljudi s Parkinsonovo boleznijo ali sindromom nemirnih nog.

Spomnimo še, da je lansko leto raziskava The Sleep Charity pokazala, da kar devet od desetih ljudi doživlja težave s spanjem. Slab spanec je povezan s številnimi zdravstvenimi težavami, kot so rak, možganska kap in neplodnost.

Čeprav občasno prebujanje še ne pomeni nespečnosti, kronično pomanjkanje spanja prinaša številna tveganja – od razdražljivosti in slabše koncentracije do večje verjetnosti za debelost, srčne bolezni in sladkorno bolezen, piše Daily Mail.