Raziskovalna skupina Fakultete za vede o zdravju Univerze na Primorskem, Katedre za prehransko svetovanje – dietetiko je zaključila klinično raziskavo, katere rezultati so bili objavljeni v ugledni znanstveni reviji Clinical Nutrition s faktorjem vpliva 7.2. Avtorice raziskave – asist. Tanja Črešnovar, asist. Bernarda Habe, izr. prof. dr. Saša Kenig, izr. prof. dr. Nina Mohorko, izr. prof. dr. Zala Jenko Pražnikar in doc. dr. Ana Petelin so v trimesečni klinični študiji proučevale učinke časovno omejenega prehranjevanja v kombinaciji z energijsko restrikcijo na telesno sestavo in presnovne označevalce pri odraslih s prekomerno telesno maso ali debelostjo.
UP FAKULTETA ZA VEDE O ZDRAVJU Z NOVO ŠTUDIJO: O učinkih časovno omejenega prehranjevanja
Izola
V študiji je sodelovalo 108 odraslih oseb, razdeljeni pa so bili v tri skupine. Prva skupina je sledila jutranjemu časovno omejenemu prehranjevanju z energijsko restrikcijo (čas prehranjevanja od 8h do 16h), druga skupina popoldanskemu časovno omejenemu prehranjevanju z energijsko restrikcijo (čas prehranjevanja od 12h do 20h), tretja skupina pa celodnevnemu prehranjevanju z energijsko restrikcijo (čas prehranjevanja od 8h do 20h).
Rezultati so pokazali pomembno znižanje telesne mase v vseh treh skupinah. Vendar je bilo jutranje časovno omejeno prehranjevanje učinkovitejše pri znižanju deleža telesne maščobe in glukoze na tešče v primerjavi s popoldanskim časovnim oknom prehranjevanja. Poleg tega je bilo jutranje časovno omejeno prehranjevanje učinkovitejše v znižanju deleža telesne maščobe, presnovni starosti in diastoličnem krvnem tlaku v primerjavi s celodnevnim, to je 12-urnim oknom prehranjevanja.
Ugotovitve raziskave nakazujejo, da je usklajevanje časa prehranjevanja z notranjo biološko cirkadiano uro telesa pomemben dejavnik za presnovno zdravje.
Celoten članek je dostopen na: https://www.clinicalnutritionjournal.com/article/S0261-5614(25)00095-0/fulltext