Očitno so v Okolju Piran, Komunali Izola in Marjetici Koper do svojih strank, ki niso fizične osebe, ampak poslovni subjekti oziroma podjetniki, veliko bolj prijazni kot v Komunali Sežana, ki si za takšen strošek obračuna dva evra po položnici. Niti Marjetica niti Okolje niti Komunala Izola podjetnikom ne zaračunavajo stroška izpisa računa v papirnati obliki. Razlika je tudi v tem, da so obalna komunalna podjetja javna podjetja, medtem ko je sežanska komunala v večinski lasti zasebnika - Postojnskih mesnin Prunk.

Kot so v Komunali Sežana pojasnili domačinu, ki se je hudoval nad zaračunanim stroškom, spodbujajo uporabo e-računov, zato so ga povabili, da si v izogib nepotrebnim stroškom to tudi uredi.

"Zakon ne prepoveduje, da se za papirnate račune zaračuna dodatni strošek – gre namreč za dejanski strošek tiska, kuverte, pošte in administracije. Na podlagi obligacijskega zakonika pa lahko podjetja določimo način obračunavanja takšnih stroškov, seveda ob predpostavki, da imajo stranke vedno na voljo brezplačno alternativo, npr. e-račun," so navedli.

Kot so dodali, to velja izključno za poslovne subjekte. Gospodinjstvom se papirnat račun ne zaračunava. Spomnili so, da je javno obravnavo zaključil predlog Zakona o izmenjavi elektronskih računov in drugih elektronskih dokumentov, ki ureja obvezno izmenjavo e-računov in drugih elektronskih poslovnih dokumentov med podjetji ter med podjetji in proračunskimi uporabniki. Veljati naj bi začel 1. junija prihodnje leto.

"Takrat bo izmenjava e-računov med podjetji postala obvezna. Papirne račune še vedno omogočamo, vendar povzročajo dodatne stroške (tisk, kuverta, pošta, obdelava). Zato smo v skladu z obligacijskim zakonikom, ki dovoljuje določanje stroškov v cenikih in splošnih pogojih poslovanja, uvedli doplačilo," zaključujejo na sežanski komunali.

"Zakon o varstvu potrošnikov, ki se uporablja za pogodbena razmerja med fizičnimi osebami in podjetji, izrecno določa, da mora podjetje potrošniku izdati račun brezplačno, ne glede na obliko in način posredovanja računa. Potrošnik je po Zakonu o varstvu potrošnikov definiran kot fizična oseba, ki pridobiva ali uporablja blago, storitve in digitalno vsebino za namene zunaj njegove poklicne ali pridobitne dejavnosti. Zato samostojni podjetniki ne štejejo med fizične osebe, ki bi se jim moral račun izdati brezplačno," potrjujejo na Zvezi potrošnikov Slovenije.