Noem je za CNN pojasnila, da je zid zelo visok, zato se je nanj skoraj nemogoče povzpeti. Poleg tega sega globoko v zemljo, kar otežuje oziroma onemogoča kopanje pod njim. Dodala je, da ga bodo zdaj pobarvali na črno, kar je bila posebna zahteva predsednika. Po njenih besedah Trump razume, da temna barva zaradi vročine še dodatno poveča toploto, zato bo ljudem še težje plezati na zid.

Gradnja zidu na meji z Mehiko je bila glavni del Trumpove priseljenske politike v njegovem prvem mandatu. V drugem mandatu se bo bolj osredotočil na programe deportacij in pridržanja priseljencev, vendar bo ministrstvo za domovinsko varnost prejelo skoraj 46 milijard dolarjev za dokončanje zidu.

Trumpova administracija pospešuje dokončanje zidu v času, ko je število ljudi, ki nezakonito prečkajo mejo, že močno upadlo. Junija so na južni meji aretirali nekaj več kot 6000 ljudi, kar je najmanj v zadnjih desetletjih. Med Bidnovo administracijo je bil tok migrantov večji, saj je število aretiranih lahko doseglo 6000 v enem samem dnevu.

V Združenih državah Amerike živi med 11 in 14 milijoni nezakonitih priseljencev. Njihovo število se je v času predsedovanja Joeja Bidna močno povečalo, Donald Trump pa je boj proti nezakonitemu priseljevanju postavil med svoje glavne politične prioritete, piše Meduza. Po vrnitvi v Belo hišo je po mnenju analitikov spremenil skoraj vse vidike ameriške priseljenske politike, tudi tiste, ki zadevajo tujce z zakonitim statusom v državi. Čeprav njegove odločitve pogosto končajo na sodiščih, mu je uspelo zmanjšati število migrantov, ki prečkajo mehiško mejo, na rekordno nizko raven. Zdaj Trumpova administracija zaostruje ukrepe v notranjosti države in si je zadala cilj doseči milijon deportacij na leto. Priseljenska policija ljudi pridržuje na ulicah, delovnih mestih, sodiščih in celo v bolnišnicah. Kljub temu večina Američanov ni proti priseljencem, ki v ZDA živijo dlje časa, so zaposleni in ne kršijo zakonov. Racije v Los Angelesu pa so sprožile val protestov, ki se zdaj širi po vsej državi.

Na dan inavguracije, 20. januarja, je Donald Trump podpisal več izvršnih odlokov za omejitev priseljevanja v ZDA. Razglasil je izredno stanje na meji z Mehiko, nadaljeval gradnjo zidu in ukinil pridobitev državljanstva ob rojstvu na ameriškem ozemlju, kar so sodišča blokirala kot protiustavno. Takoj po njegovi prisegi je prenehala delovati aplikacija CBP One, namenjena prosilcem za azil, zaradi česar je bilo odpovedanih 30.000 razgovorov za azil. Kasneje je bila aplikacija preoblikovana v orodje za t. i. "samodeportacijo".

Ameriška služba za priseljevanje in carine (ICE) je začela pridrževati nezakonite priseljence tudi v mestih, ki veljajo za zatočišča, med drugim v New Yorku, Bostonu, Seattlu in Miamiju. V enem samem dnevu so izvedli 538 aretacij, kar je dvakrat več od običajnega povprečja. Trump je ICE ponovno podelil pooblastila za iskanje in pridržanje priseljencev tudi na "občutljivih" mestih, kot so šole, bolnišnice in cerkve. Ameriška vojska, ki jo je Trump pooblastil za pomoč pri deportacijah, je 26. januarja poslala dve vojaški letali v Kolumbijo z državljani te države, deportiranimi iz ZDA. Kolumbijski predsednik Gustavo Petro jih je sprva zavrnil sprejetje, Trump pa mu je zagrozil s petdesetodstotnimi carinami. Petro je nato popustil in obljubil, da bo po deportirane poslal predsedniško letalo, da bi jim zagotovil "spodobne pogoje".

Trump je nato odredil priprave, da bi v pomorski bazi Guantanamo na Kubi nastanili tisoče tako imenovanih "nezakonitih kriminalcev". Obrambni minister Pete Hegseth je bazo označil za "popolno mesto". V Guantanamu deluje operativni center za priseljevanje, tam pa se nahaja tudi zapor, v katerem so po napadih 11. septembra mučili osumljence terorizma. Čeprav je več ameriških predsednikov obljubilo, da bodo zapor zaprli, tega nikoli niso storili. Februarja so na meji zadržali desetletno deklico z redkim možganskim tumorjem, ki je s svojo družino potovala iz Mehike na zdravljenje, saj njeni starši niso imeli dovoljenja za bivanje v ZDA. Deklica in njeni bratje ter sestre so ameriški državljani, a so ji kljub temu odvzeli zdravila, njo in družino poslali v center za pridržanje migrantov ter jih nato vrnili v Mehiko. To pa ni bil edini primer, ko so zaradi zaostrovanja priseljenske politike trpeli tudi ameriški državljani. Pridržali so celo tujce z veljavnimi vizami.