Kot je pojasnil evropski komisar za obrambo Andrius Kubilius, so sredstva med članice razporedili glede na to, za koliko so zaprosile, pri čemer ni bilo posebnega ključa za razdelitev.

Od 19 članic se največ sredstev obeta Poljski, in sicer 43,7 milijarde evrov. Romunija bo predvidoma prejela 16,7 milijarde evrov, Francija in Madžarska po 16,2 milijarde evrov, Italija pa 14,9 milijarde evrov, je povedal komisar.

Posojila bodo prejele še Belgija, Bolgarija, Ciper, Češka, Danska, Estonija, Finska, Grčija, Hrvaška, Latvija, Litva, Portugalska, Slovaška in Španija. Slovenije ni med njimi, saj za posojilo ni zaprosila.

Po besedah podpredsednice Evropske komisije za varnost Henne Virkkunen je sicer tudi več članic, ki niso zaprosile za posojila, izrazilo pripravljenost za sodelovanje v skupnih projektih naročanja opreme.

13 držav, ki so zaprosile za sredstva, pa je po besedah Kubiliusa napovedalo, da nameravajo v svoje projekte vključiti tudi Ukrajino oziroma bodo namenjeni podpori tej državi.

"Začenjamo veliki pok na področju obrambe. Ne samo v finančnem smislu, ampak tudi kar se tiče implementacije," je dejal komisar in izpostavil, da je od predstavitve predloga uredbe, ki je podlaga za instrument SAFE, sredi marca do danes minilo "le" 168 dni.

Članice imajo zdaj do konca novembra čas, da v Bruselj posredujejo konkretne načrte, v katerih bodo predstavile načrtovane naložbe v obrambne zmogljivosti. Načrte bo nato ocenila komisija, prva sredstva pa lahko pričakujejo v prvem četrtletju prihodnjega leta.

Med zmogljivostmi, ki jih bodo lahko financirale s posojili, so med drugim strelivo in rakete, topniški sistemi, zmogljivosti za kopensko bojevanje, zaščita kritične infrastrukture, oprema za kibernetsko varnost, sistemi zračne in protiraketne zaščite, brezpilotni letalniki ter vesoljske zmogljivosti.

Norveška, Islandija, Lihtenštajn in Ukrajina bodo v okviru uredbe obravnavane pod enakimi pogoji kot članice unije. Skupnim naročilom pa se bodo lahko pridružile tudi vse države, ki se želijo pridružiti uniji, in tiste, ki imajo z EU sklenjen varnostno-obrambni sporazum.

Evropska komisija je vzpostavitev instrumenta SAFE predlagala v okviru marca predstavljene bele knjige o prihodnosti evropske obrambe, ki skupno predvideva dodatnih 800 milijard evrov naložb v to področje. Za to se je odločila spričo spremenjenih varnostnih razmer v svetu, med drugim povezanih z rusko agresijo na Ukrajino, ko države članice krepijo svoje obrambne zmogljivosti.

V začetku oktobra namerava predstaviti nov načrt z mejniki in cilji na področju krepitve teh zmogljivosti za prihodnjih pet let.