Predsednica republike Nataša Pirc Musar, ki je tudi pokroviteljica srečanja, je v nagovoru poudarila pomen ohranjanja zgodovinskih spominov in opozorila na nevarnost, da se zgodovina ponovi. Udeležencem je ob tej priložnosti podelila nageljčke kot simbol spoštovanja do njihove življenjske zgodbe in vztrajnosti.

Po besedah predsednice Društva izgnancev Severno Primorske Dore Levpušček je bil letošnji dogodek še posebej slovesen, saj obeležujemo 80-letnico vrnitve izgnancev na domove.

80 let po osvoboditvi končno le dočakali odškodnine

Dogodek je še dodatno odmeval tudi zaradi sprejetja zakona o pavšalnem nadomestilu premoženjske vojne škode, ki so ga 80 let po osvoboditvi končno dočakali. Zakon, ki je bil sprejet julija letos, prinaša finančno nadomestilo v višini 8.000 evrov, ki bo izplačano v štirih letnih obrokih po 2.000 evrov. Odškodnina je namenjena še živečim izgnancem, internirancem, taboriščnikom in ukradenim otrokom, ki imajo priznan status žrtev vojnega nasilja.

Za dodelitev odškodnine morajo upravičenci vložiti zahtevek na upravni enoti, kjer imajo stalno prebivališče, v roku šestih mesecev po objavi zakona v Uradnem listu, in sicer do 9. februarja 2026. Društvo izgnancev Severno Primorske pri tem nudi vso potrebno podporo pri izpolnjevanju zahtevkov.

Društvo izgnancev Severno Primorske: Ohranjanje spomina in podpora preživelim

Društvo izgnancev Severne Primorske, s sedežem na Kidričevi 9 v Novi Gorici, je odprto za vse izgnance, ki potrebujejo pomoč ali želijo sodelovati pri ohranjanju zgodovine. "Vsak izgnanec je pri nas dobrodošel, ne glede na to, ali želi zgolj nasvete, druženje ali deliti svojo zgodbo. Organiziramo tudi razna srečanja, ki so zelo pomembna, saj se udeleženci srečajo, delijo izkušnje in obujajo spomine," pojasnjuje predsednica društva, ki nam je zaupala, da je na novogoriškem območju živih še 1200 nekdanjih izgnancev.

Društvo snema tudi izpovedi izgnancev, da bi ohranili verodostojna pričevanja za prihodnje generacije. "Če kdo želi, da njegova zgodba ostane zapisana za zanamce, je pri nas vedno dobrodošel," dodaja Levpušček.

Društvo je izdalo tudi dve brošuri. Prva govori o primorskih izgnancih in internirancih. Druga, ki so jo v sodelovanju s Francem Karlom Anderličem – Radom izdali letos, pa prinaša dokumentacijo dopisovanja izgnancev iz Rihemberga (Branika) med leti 1944–1945. Brošure vključujejo fotografije domačinov, njihove zgodbe ter fotokopirane dopisnice z obrazložitvami, kaj posamezne pošiljke vsebujejo.

"Zgodovina je neizprosna. Samo 12. februarja 1943 so iz Branika in Komna ter okoliških vasi 1.023 prebivalcev izgnali v Nemčijo. Od tega jih je tam umrlo 67. 343 ljudi pa je bilo pregnanih iz svojih domov in se niso smeli vrniti v požgane vasi niti obdelovati svojih polj. Ocenjujemo, da je bilo med vojno z območja Severno Primorske v taborišča smrti, delovna taborišča, tovarne in rudnike v Nemčijo odpeljanih približno 10.000 ljudi, od dojenčkov do starejših," je spomnila Levpušček.

Levpušček ob tem poziva vse še živeče izgnance, taboriščnike, ukradene otroke in begunce, naj se vpišejo v društvo. S tem lahko pridobijo podporo, sodelujejo pri projektih ohranjanja zgodovine in prispevajo k dokumentiranju pričevanj, ki bodo ostala za prihodnje rodove.