Korenika je uvodoma poudaril, da občino v prihodnjih letih čakajo pomembne odločitve, ki bodo dolgoročno vplivale na razvoj prostora in kakovost življenja občanov. "Čas je, da Piran naredi korak naprej in da občinski projekti dobijo jasne temelje. Naš cilj je prostorski red, več parkirišč in stabilen okvir za prihodnje investicije," je dejal.

Parkirna hiša Valeta – ključ do razbremenitve Portoroža

Projekt Valeta je v občinskem prostoru prisoten že več kot desetletje. Leta 2012 je bil sprejet Občinski podrobni prostorski načrt (OPPN), ki je predvideval gradnjo parkirne hiše in spremljajočih objektov. Takrat se je govorilo o javno-zasebnem partnerstvu, a zaradi pomanjkanja interesa investitorjev projekt ni nikoli zaživel.

Valeta

"Danes je situacija drugačna. Gospodarstvo je pokazalo interes, da prevzame investicijo, in prepričan sem, da lahko projekt uresničimo. "Gre še vedno za javno parkirno hišo. Njena največja prednost je, da bodo avtomobili vstopali in izstopali na Valeti, kar pomeni, da prometa ne generiramo v samo mesto Portorož. Obiskovalec parkira in se nato sprehodi mimo Avditorija ter po novi promenadi," je pojasnil župan.

Občinska uprava zato občinskemu svetu predlaga preklic sklepa o javno-zasebnem partnerstvu, saj bo projekt po novem v celoti prevzel zasebni investitor. Občinski svet je že januarja sprejel sklep, da se zemljišča, potrebna za gradnjo, ponudijo na dražbi. Izklicna cena je 6,7 milijona evrov. "Ocenjujemo, da je to realna cena. Investicija, ki vključuje izgradnjo garažne hiše s 500 parkirnimi mesti in 64 stanovanj, vredna več kot 80 milijonov evrov, je nekaj, česar občina sama ne more in ne želi nositi," je dodal župan.

Idejna zasnova parkirne hiše Valeta

Ob tem je izpostavil, da so v dokumentaciji odkrili nedoslednosti iz preteklosti. Leta 2010 je občina spremenila namensko rabo zemljišča na Valeti iz zelenih površin v območje centralnih dejavnosti, vendar zemljišču ni odvzela statusa javnega dobra. "To pomanjkljivost zdaj odpravljamo. Ne gre za spremembo namembnosti, ampak za uskladitev stanja v zemljiški knjigi z veljavnim prostorskim aktom," je dejal Korenika.

Investicije v korist občanov

Občina ob tem pripravlja tudi rešitve za parkirna mesta v Piranu. Posebna pozornost bo namenjena garažni hiši Fornače, kjer namerava občina investirati lastna sredstva. "Tam želimo zagotoviti parkirna mesta predvsem občanom," je dodal župan.

Zakaj Piran še vedno nima OPN, čeprav je bil obvezen že od leta 2007?

Eden izmed osrednjih poudarkov današnje novinarske konference je bil postopek sprejema Občinskega prostorskega načrta (OPN), ki velja za enega najpomembnejših strateških dokumentov vsake občine. Ta določa dolgoročno rabo prostora, opredeljuje območja za gradnjo, infrastrukturo, varovana območja in razvojne projekte.

Čeprav je Slovenija že leta 2007 z zakonom določila, da morajo vse občine sprejeti OPN, Piran tega do danes še vedno nima. Kot je pojasnil župan Korenika, gre za posledico dolgega niza neuspelih poskusov, pravnih praznin in političnih odločitev, ki so postopek zavlekle za skoraj dve desetletji.

"Od leta 2007 do 2018 se v zvezi z OPN v Piranu ni zgodilo nič odločilnega. Leta 2011 je bil sicer pripravljen osnutek, pridobljene so bile tudi smernice nosilcev prostora, nato pa je zadeva obtičala. Glavni razlog je bil v pravilniku, ki je od občin zahteval, da izbrišejo vsa stavbna zemljišča na območjih razpršene gradnje. To bi pomenilo ogromno odškodninskih zahtevkov in pravnih zapletov, zato se občina za ta korak takrat ni odločila," je pojasnil župan.

Šele leta 2018, z začetkom veljavnosti novega zakona o urejanju prostora (ZUreP-2), se je proces ponovno zagnal. Takratni župan Peter Bossman je sicer sprejel sklep o nadaljevanju postopka, vendar se je odločil, da se bo priprava vodila v dveh delih – najprej strateški, nato izvedbeni. S tem je preklical prvotni sklep iz časa župana Gantarja, zaradi česar je občina izgubila pravno podlago za nadaljevanje.

Kasnejši župan Đenio Zadković postopka ni formalno popravil, temveč je nadaljeval delo brez veljavne pravne podlage. Leta 2021 je bil postopek zato razveljavljen.

Ob nastopu mandata se je Korenika znašel pred novim zakonom ZUreP-3, ki je zahteval, da se vse začne znova. "Naš načrt je bil, da OPN pripravimo s pomočjo vseh strokovnih podlag, ki so bile že izdelane, in na podlagi širokega konsenza občanov. Želel sem, da se dokument potrdi tudi na referendumu, saj gre za nekaj, kar bo zaznamovalo prostor prihodnjih desetletij," je razložil župan.

Korenika: "Če dokumenta ne sprejmemo, občina izgubi pravico do urejanja prostora"

A kmalu je prišel hladen tuš – država je občino opozorila, da se rok za sprejem OPN izteka, in da bodo v primeru zamude sledile ostre sankcije. Če Piran ne bo pravočasno sprejel OPN (do oktobra 2026), se za občino Piran ne bo moglo več izdajati gradbenih dovoljenj, izvajati javnih infrastrukturnih projektov, dostopati do evropskih sredstev, celo prometa z nepremičninami ne bo več mogoče izvajati. Država bi občini lahko celo odvzela pravico do urejanja prostora in sama sprejela OPN.

"Prišli smo v situacijo, kjer ni več pomembno, kakšen bo OPN, ampak da ga sprejmemo pravočasno. To je trda realnost," je povedal Korenika.

Nov OPN bo brez sprememb zemljišč – pobude občanov bodo čakale na kasnejše spremembe

Zato se je občina odločila za najbolj pragmatičen pristop – OPN bo pripravljen brez sprememb namenske rabe zemljišč. Ne bo novih stavbnih zemljišč, ne bo sprememb kmetijskih v zazidljiva območja in obratno, ne bodo upoštevane niti pobude občanov. "Tega se preprosto več ne moremo privoščiti, saj bi vsaka sprememba pomenila več let dodatnih postopkov. Vem, da to ni nobenemu všeč, vendar je to zadnja priložnost, da si država ne polasti našega prostora," je pojasnil.  

Vseeno pa to ne pomeni, da bodo pobude zavržene. "Ko bo OPN sprejet, bomo že naslednji dan začeli postopek njegove spremembe. A najprej moramo imeti osnovni dokument," je izpostavil župan in dodal, da imajo na eni strani približno 2500 pobud za spremembo namembnosti iz kmetijskega v stavbno zemljišče, "na drugi strani vedno lahko računam na 1000 podpisov proti gradnji na stavbnih zemljiščih. Ker nikakor ne želimo iti po izolski poti, ki je poskušala OPN sprejeti brez konsenza."

Trenutni osnutek OPN, katerega postopek se je začel z začetkom leta 2025, je objavljen na občinski spletni strani. Sprejem je predviden do oktobra 2026, kar je tudi zadnji rok, da se Piran izogne državni intervenciji. 

Glavni cilj priprave novega OPN je digitalizacija in prenos obstoječih prostorskih sestavin v nov načrt, in kot smo že omenili prej, brez vključevanja sprememb namenske rabe prostora ali širitve stavbnih zemljišč na podlagi pobud.

"Gre za osnovni dokument, ki ga bodo potrebovale vse prihodnje generacije, ne glede na to, kdo bo župan. Naša naloga je, da ga sprejmemo pravočasno in da ga nato v miru dopolnjujemo," je zaključil Korenika.