Seja Območnega zbora odvetnikov (OZO) Koper, na kateri naj bi odločali o razširitvi izvršilnega odbora iz treh na pet članov, je razkrila vrsto dilem glede zakonitosti postopkov in kadrovskih sprememb vodstva obalnih odvetnikov. A namesto pojasnil se je predsednik OZO Koper Boštjan Štrasner zavil v molk in prelaganje odgovornosti na naslednji zbor. Številna vprašanja o domnevno spornih kadrovskih in postopkovnih praksah zato ostajajo brez odgovorov.
CELO ODVETNIKI VSE PO DOMAČE? Brezpravni manevri, za javnost zaprte seje in molk namesto odgovorov
Koper
Boštjan Štrasner, predsednik OZO Koper
Na vodstvo Območnega zbora odvetnikov Koper (OZO Koper) letijo očitki o netransparentnem delovanju in spornih kadrovskih potezah, kar meče slabo luč na organizacijo, ki bi morala biti zgled pravne strokovnosti, zakonitosti in transparentnosti. Nezadovoljstvo v vrstah članstva se je še okrepilo po zadnji seji OZO v juniju, ko je predsednik OZO Koper Boštjan Štrasner nepričakovano predlagal razširitev tričlanskega izvršilnega odbora z dvema dodatnima članoma.
Po mnenju nekaterih naj bi bilo glavno ozadje predloga želja po vzpostavitvi večine v izvršilnem odboru. Kandidata za dodatna člana sta bila Đani Flego in Aleš Štravs, soprog koprske okrožne sodnice Nine Strmole Štravs. S tem naj bi si predsednik zagotovil 3/5 večino, saj naj bi mu obstoječi članici Nina Cek in Brankica Savić nasprotovali.
Janez Starman, predsednik Odvetniške zbornice Slovenije
Povečanje števila članov izvršilnega odbora pa ni bilo niti utemeljeno niti pravno pojasnjeno, zaradi česar so se pojavila vprašanja, ali sploh obstaja pravna podlaga za takšno spremembo. Na seji se je izkazalo tudi, da Pravila OZO Koper niso javno objavljena, niti dostopna vsem članom, kar je v nasprotju s standardi delovanja stanovskih združenj.
Zaradi pomembnosti tematike za širšo javnost – gre vednarle za eno pomembnejših stanovskih druženj – je uredništvo Regionala želelo prisostvovati seji OZO Koper, a je bila naša novinarka brez pojasnila odslovljena. Kasneje naj bi se izkazalo, da pravila za zaprtje seje za javnost in izključenost novinarjev sploh ne obstajajo. Prav tako ni bil izglasovan noben sklep za zaprtje seje za javnost.
Na Štrasnerja smo zato naslovili vprašanja, povezana s pravno podlago predlaganih organizacijskih in kadrovskih sprememb ter tudi glede pravne podlage za izključitev medijev. A prejeli smo le kratek odgovor: "Obveščam vas, da bomo o odgovorih na vaša vprašanja razpravljali na naslednjem zboru OZO Koper," je zapisal Štrasner.
Zato smo se odločili, da vprašanja, ki smo jih zastavili Štrasnerju, v celoti objavimo.
- Zakaj ste predlagali imenovanje dveh dodatnih članov izvršilnega odbora OZO Koper, glede na to, da ima obstoječi izvršilni odbor tri člane?
- Ali se je o sklepu o dodatnih članih že razpravljalo na prejšnjih sejah ali odborih?
- Ali obstaja pravna podlaga v Pravilih OZO Koper ali drugih aktih Odvetniške zbornice Slovenije, ki dopušča takšno spremembo?
- Ali so Pravila OZO Koper objavljena na uradni spletni strani Odvetniške zbornice Slovenije ali drugje, kjer bi morali biti dostopni članom in javnosti oziroma ali so javno dostopna in če ne, zakaj ne?
- Na kakšni pravni podlagi je bil novinarki onemogočeno prisostvovanje na seji oziroma na kakšni pravni podlagi je bila seja zaprta za javnost?
- Ali ima predsednik OZO Koper pooblastilo, da samostojno izključuje predstavnike medijev, tudi če ni bil izrecno izglasovan sklep o zaprtju seje za javnost?
Odgovore bomo objavili takoj po prejemu.