Krajani Kort opozarjajo, da se tudi po županovih obljubah o poostrenem nadzoru in dopolnitvi prometne signalizacije, potem ko je prometni kaos v Kortah tudi letošnje poletje dosegel vrelišče, ni premaknilo na bolje. Izolska občina naj za njihove težave ne bi imela razumevanja, čeprav nanje opozarjajo že več kot deset let. Prav tako se ne strinjajo z mnenjem, da gre za težavo, "ki presega občinske meje", saj je cesta občinska, zato bi morala prevzeti odgovornost za reševanje alarmantnega stanja v prvi vrsti občina.
"V KORTAH JE TOTALNI KAOS, OBČINSKA UPRAVA NE DELUJE!" Od obljub župana Bogatiča ni ostalo veliko
Izola
Poročali smo že o težavah prebivalcev Kort, kjer se predvsem ob vikendih vijejo nepregledne kolone tranzitnih turistov, med njimi tudi prikoličarjev in kamperjev, ki se pogosto zagozdijo med hišami. Krajani tudi po več ur ne morejo iz vasi in že dalj časa apelirajo na izolsko občino, naj vendar ukrepa, a se doslej ni zgodilo še nič.
Domačini opozarjajo, da je cesta namenjena predvsem lokalnemu prometu in manjšim vozilom, mnogi turisti pa prometnih znakov ne upoštevajo. Posledice preširokih vozil so vidne na pročeljih hiš, ki so podrgnjena, celo odškrnjena. Zaradi prevelikih in pretežkih vozil se že rušijo podporni zidovi ceste, ki ni bila namenjena tovrstnim obremenitvam – popravljati jih morajo krajani sami na lastne stroške.
"Rušijo se podporni zidovi, ker cesta ni primerna za težka vozila. Vsak lastnik mora sam plačati popravilo, kar so visoki zneski. Težave se pojavljajo tudi na Maliji," pojasnjuje bralka.
Težava je tudi v tem, da izolska občina nima postavljenih tabel "samo za lokalni promet", še več – prometni znaki, ki so na to opozarjali, na cesti iz Izole proti Šaredu in na cesti iz Lucije proti Kortam so bili celo odstranjeni.
Nemec s prikolico v hišo, ker je mislil, "da bo šlo skozi"
Iz smeri Šmarje–Dragonja in pri zadružnem domu v Kortah sicer stoji tabla, ki prepoveduje promet vozilom, težjim od 5,5 tone in daljšim od 6 metrov, a kljub temu vozila prihajajo in to z obeh smeri. Domačinka, s katero smo govorili, pove za najnovejši primer:
"V petek je prišel Nemec s počitniško prikolico in se zaletel v sosedovo hišo. Šla sem do njega in ga vprašala, ali ni videl table za omejitev prometa. Rekel je, da jo je videl, a je mislil, "saj bo šlo ..." Takih primerov je še veliko, domačini jih moramo sami reševati, nam pa ne pomaga nihče; na občini se sprenevedajo, kot da teh problemov ni ali pa da gre za kakšen osamljen primer. Tukaj je totalni kaos, kar se tiče občinske uprave – ne deluje," razočarano ugotavlja.
Kaj je obljubil župan Bogatič?
Krajani so že večkrat pozivali izolsko občino, naj vzpostavi patruljo redarjev, ki bi preusmerjala tranzitni promet na avtocesto oziroma preprečevala vožnjo v Korte. Junija je vendarle prišlo do sestanka med županom Milanom Bogatičem, predstavniki policije, Medobčinskega redarstva Istre in predstavniki Krajevne skupnosti Korte. Obljubili so, da se bo preverila obstoječa prometna signalizacija, "ki se po potrebi dopolni" v sodelovanju s sosednjima občinama, policisti in redarji pa naj bi ob koncih tedna izvajali poostren nadzor, "kolikor mogoče pogosto glede na razpoložljive kadrovske vire".
"Od obljub junija se ni zgodilo skoraj nič," ugotavlja krajanka. Občina po njenem mnenju ne razume težavnosti situacije, saj povezuje težave s tranzitnim prometom, z deli na odseku državne ceste Koper–Dragonja, medtem ko krajani opozarjajo na težave že več kot deset let. "Nekdo je celo rekel, da gre za osamljen primer! Junija so celo rekli, da to presega občinske zadeve." A krajani Kort se s tem ne strinjajo – cesta je občinska, zato Občina Izola ne more zavračati svoje odgovornosti za reševanje prometnega kolapsa v Kortah.
Nihče ne ukrepa, kazni pa pišejo samo domačinom?!
Domačini se sprašujejo tudi, zakaj policija in redarji ne ukrepajo. Kot pravijo, je najpogostejši odgovor, ki ga dobijo: "Ne moremo vam pomagati."
"Pred tremi tedni sem klicala na 112, ker je bila polna cesta vozil s prikolicami proti Kortam – povedala sem, da se bodo zagotovo zataknili, pa ni bilo odziva. Pogovarjala sem se tudi z redarji – rekli so, da nič ne morejo, da je javna cesta in da nimajo pravne podlage za preusmerjanje prometa. Vedno je odgovor, da ne morejo ali pa da ne smejo. Kljub temu da gre za prepoved za vozila nad 5,5 tone in 6 metrov, se obnašajo, kot da to, da nekdo tega ne spoštuje, ni pomembno," navaja.
Takšnega zatiskanja oči pristojnih pred kršitvami cestnoprometnih predpisov pa niso deležni domačini. "Če mi napačno parkiramo, dobimo kazen, če pride turist, ne dobi nič. Zakaj je tako, ne vem. Težko razumemo, da moramo spoštovati pravila samo mi, tujci pa ne?!"