Terenski del raziskave obsega opise in posnetke, ki jih zberejo potapljači. Podatki se nato geolocirajo in združijo z digitalnimi ortofoto, dronskimi, satelitskimi in sonarskimi posnetki. Zemljevid, ki bo nastal kot rezultat te raziskave, bo kombinacija barvnih in črno-belih komponent. Te bodo označevale razširjenost določenega habitatnega tipa ali vrste in tako ponudile širši vpogled v morski habitat, ki ga vse bolj ogrožajo arhitekturni posegi.

Mavrič je povedal, da projekt ni prvi te vrste. Občina Piran je v lanskem letu naročila kartiranje pred portoroško plažo Metropol. Rezultati kartiranja so jim pomagali pri pripravi načrta za preureditev te plaže. Zdi se mu, da bi morale biti take raziskave obvezne pred kakršnimikoli posegi v priobalno okolje, saj je ustrezne raziskave treba izvesti tudi pred deli na kopnem, je dodal.

Človeški vpliv je najbolj skoncentriran na treh odstotkih slovenskih priobalnih območij, kjer je morsko dno plitvejše od 10 metrov. Ob obali se postavljajo mesta, protipoplavne strukture, kopališča, marine. V slovensko morje odtekajo odplake, ki so najbolj koncentrirane v priobalnem pasu. Morje onesnažuje tudi turistični promet, ki povzroča za okolje obremenjujoče izpuhe in hrup.

Mavrič je poudaril, da se vsi ti elementi seštevajo. "Če pogledamo 150 ali 200 let nazaj, je bil skoraj cel Tržaški zaliv tudi v globinah prekrit z morskimi travami. Danes trave globlje od 10 do 11 metrov ne segajo, praviloma se končajo med sedmimi in osmimi metri. In to je neposredna posledica človeka oziroma njegovih dejavnosti," je utemeljil.

Slovensko morje je podvrženo tudi vplivom podnebnih sprememb. V letih 2023 in 2024 nismo bili priča le kopenskemu, temveč tudi morskemu vročinskemu valu. V zadnjih petih letih ni temperatura morja v zimskem času nikoli presegla 10 stopinj Celzija. V slovenskem morju so se posledično pojavile vrste, ki so bolj značilne za južnejši del morja. "Kakšen pa bo končen vpliv dvigajočih se temperatur, bodo najbolj pokazala šele leta, ki prihajajo," je zaključil vodja morske biološke postaje, ki deluje v okviru Nacionalnega inštituta za biologijo.

Raziskavo je sicer naročilo ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, projekt pa bo končan z začetkom leta 2027.