Fotografija je simbolična.

Po navedbah odvetnika Korpiča, ki je kmeta, ki ne želi biti imenovan, zastopal, je sodišče ugotovilo, da je odgovornost za škodo, ki jo povzročijo varovane živali, kot so tudi poljske vrane, objektivna in jo nosi država. "Sodišče je ugotovilo, da mora v tem primeru država prevzeti odgovornost. In to je lahko sodna praksa za vse prihodnje tovrstne primere," je za STA povedal Korpič.

Poljske vrane so kmalu po setvi koruze v Moškanjcih pozobale kaleča semena, zaradi česar je bilo uničenih 90 odstotkov posevka, sta ta teden poročala časnika Delo in Slovenske novice.

Škodo je po Korpičevih besedah ocenil cenilec Zavoda za gozdove Maribor. Ta je v poročilu zapisal, da je bil dogodek za kmeta nepričakovan, zato ni mogel izvesti dodatnih zaščitnih ukrepov.

Ptujsko okrajno sodišče, kjer so primer obravnavali, je kmetu iz Moškanjcev prisodilo 6900 evrov odškodnine, na kar se je državno odvetništvo pritožilo, a je mariborsko višje sodišče pritožbo zavrnilo, je povedal Korpič.

Višje sodišče se je strinjalo z ugotovitvami okrajnega sodišča, da kmet ni mogel vedeti, ali se je kje na istem območju v zadnjih letih že zgodilo kaj podobnega. "Če je obstajala nevarnost povzročitve škode, bi ga moral upravljavec lovišča ali kdo drug na tistem območju obvestiti, da se to lahko zgodi, in mu predlagati način zaščite ter priskrbeti odganjala," je še poudaril.

Dodal je, da pa tudi odganjala verjetno ne bi pomagala, saj ima kmet posnetek in fotografijo vrane, ki sedi na ptičjem strašilu. "Vrane so se na vse mogoče že navadile in se več skoraj ničesar ne bojijo," je dodal Korpič.

Obe sodišči sta presodili, da je določilo v pravilniku o znanosti prejšnjih škodnih dogodkov nejasno in ne določa, komu mora biti takšna informacija znana. Po besedah odvetnika bi moral zakonodajalec natančneje določiti, kako naj oškodovanec zaščiti premoženje in s katerimi ukrepi za posamezne živalske vrste posebej.

Zaradi narave primera bi sodba lahko vplivala na podobne odškodninske zahtevke v prihodnje, še meni Korpič, saj sodišče priznava objektivno odgovornost države za škodo, ki jo povzročijo varovane živali.

Državno odvetništvo sicer še vedno lahko vloži predlog za dopustitev revizije na Vrhovnem sodišču RS, je še povedal Korpič, a zaključil, da pa to ni zelo verjetno.