V Srbiji so v četrtek zvečer tretji dan zapored potekali protivladni protesti, ki jih je znova zaznamovalo nasilje. Policija je v več mestih uporabila solzivec. V spopadih s policijo so bili ranjeni tudi številni demonstranti. Ranjenih je bilo tudi najmanj 42 policistov, med njimi največ v Beogradu. Prijeli so 37 ljudi, aretacije se nadaljujejo.
NOVI PROTIVLADNI PROTESTI V SRBIJI: Med ranjenimi številni demostranti in policisti
Svet
Na ulice je v četrtek zvečer šlo na tisoče ljudi v okoli trideset mestih po vsej Srbiji, protesti pa so se zaključili danes po polnoči. Srbski notranji minister Ivica Dačić je ponoči sporočil, da je bila policija tarča okrutnega nasilja. V demonstracijah je bilo po njegovih besedah ranjenih najmanj 42 policistov, med njimi največ, 26, v Beogradu, sedem v Valjevu in devet v Pančevu.
Prijeli so 37 ljudi, po besedah Dačića pa se aretacije nadaljujejo. Minister je napovedal še, da bodo vsi, ki so napadli policiste, za to odgovarjali.
???????? В Сербии снова беспорядки. Протестующие громят офисы правящей партии в Нови-Саде и в Белграде. #serbia #belgrade #beograd pic.twitter.com/55KC4igMpe
— David Gazzati (@gazzati) August 14, 2025
V spopadih s policijo so bili ranjeni tudi številni demonstranti, a še ni znano, koliko jih je poiskalo zdravniško pomoč. Številni so bili poškodovani tudi v pretepih s privrženci vladajoče SNS, med katerimi so bili številni zamaskirani. Po navedbah protestnikov je policija nasilje privržencev SNS največkrat ignorirala.
Med poškodovanimi je tudi poslanec opozicijske stranke svobode in pravičnosti Peđa Mitrović, ki ga je po navedbah njegove stranke napadlo okoli okoli deset privržencev SNS.
Policija je v več mestih uporabila solzivec, da bi razgnala demonstrante.
V Novem Sadu so uničeni prostori vladajoče SNS. Večina mladih, ki so jih razdejali, je bila po poročanju medijev maskirana.
Množični protivladni protesti pod vodstvom študentov so se v Srbiji začeli po padcu nadstreška na železniški postaji v Novem Sadu 1. novembra lani, ki je zahteval 16 življenj. Protestniki zahtevajo politično in kazensko odgovornost za nesrečo, ker oblasti niso izpolnile njihovih zahtev, pa tudi predčasne parlamentarne volitve.
Oblasti proteste označujejo za barvno revolucijo in poskus destabilizacije države, krivdo zanje pa pripisujejo tudi tujim vplivom in opoziciji.