Evika Silina, Alar Karis

Silina in Karis sta v ločenih intervjujih za televizijo Euronews menila, da bi se morala EU aktivneje vključiti v mirovne pogovore, ki ob posredovanju ZDA potekajo med Ukrajino in Rusijo.

Latvijska premierka je dejala, da mora Evropa biti za pogajalsko mizo, in opozorila, da so Ukrajinci že začeli pogovore. "V diplomaciji je pomembno govoriti, vendar mora Rusija ostati izolirana in pod sankcijami," je dejala ob robu svetovnega vladnega vrha v Dubaju.

EU bi po njunem morala imenovati posebnega odposlanca, ki bi ponovno odprl diplomatske kanale z Rusijo v okviru tekočih pogajanj.ž

Oba sta poudarila, da bi moral vsak stik z Rusijo potekati v posvetovanju z Ukrajino, pri čemer sta menila, da bi moral biti odposlanec, ki bi bil imenovan, oseba, glede katere obstaja soglasje.

Silina je kot možne evropske predstavnike omenila francoskega predsednika Emmanuela Macrona, nemškega kanclerja Friedricha Merza, poljskega premierja Donalda Tuska in britanskega premierja Keira Starmerja. Merz sicer nasprotuje neposrednim pogajanjem z Moskvo.

Estonski predsednik ni želel navesti imen, je pa poudaril, da bi moral odposlanec biti iz velike evropske države in uživati verodostojnost "na obeh straneh".

Njune izjave po poročanju Euronewsa odražajo spremembe v strateškem razmišljanju Evrope glede Rusije, potem ko je bila izključena iz neposrednih pogovorov v mirovnih pogajanjih, ki jih vodijo ZDA.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je v začetku tedna dejal, da se je delo za imenovanje posebnega odposlanca "na tehnični ravni" že začelo, kar je podprla tudi italijanska premierka Giorgia Meloni.

Kremelj je sporočil, da pozive nekaterih evropskih držav k nadaljevanju dialoga z Rusijo ocenjuje kot pozitivne.