Prva podražitev smeti v kraških občinah je bila februarja lani, ko se je ravnanje z odpadki podražilo za 0,69 evra na osebo. Druga podražitev je prišla z aprilom letos, za še 0,92 evra. "Navedbe, da podjetje ne zasleduje javnega interesa, zavračamo. Naše poslovanje temelji na odgovornem upravljanju javnih storitev ter hkratnem razvoju dejavnosti, ki prispevajo k celostni rasti podjetja in lokalnega okolja," odgovarjajo na očitke v Komunali Sežana.

Komunala Sežana: Vodimo strogo ločeno računovodstvo

Kot dodajajo, je Komunala Sežana organizirana delniška družba, "ki že vrsto let uspešno združuje izvajanje dejavnosti gospodarskih javnih služb in tržnih dejavnosti". "V zadnjih letih Komunala Sežana širi in nadgrajuje svoje storitve na različnih področjih – od ravnanja z odpadki, upravljanja stavb in gradbeništva z arhitekturo, do pokopališko-pogrebne dejavnosti, upravljanja javnih površin, cvetličarstva, upravljanja Botaničnega vrta Sežana. Ravnanje z odpadki ostaja pomembna dejavnost podjetja, ki jo izvajamo v skladu z vsemi veljavnimi predpisi in standardi," izpostavljajo in nadaljujejo:

"Pomembno je poudariti, da dejavnosti gospodarskih javnih služb odvoza odpadkov izvajamo na podlagi koncesij, podeljenih s strani občin. Cene teh storitev se oblikujejo skladno z veljavno metodologijo za oblikovanje cen obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja, na podlagi elaboratov, ki so predmet potrjevanja pristojnih občinskih organov. Na tem področju vodimo strogo ločeno računovodstvo, kar zagotavlja popolno preglednost nad stroški in prihodki."

"Tovrstne investicije ne vplivajo na oblikovanje cen javnih storitev"

Kar se tiče nakupa lastniškega deleža v družbi Marmor Sežana, gre za "poslovno odločitev v okviru tržnih dejavnosti podjetja in ni financiran iz sredstev, namenjenih izvajanju gospodarske javne službe ravnanja z odpadki. Zato tovrstne investicije ne vplivajo na oblikovanje cen javnih storitev. Rast podjetja v zadnjih letih je rezultat povečane tržne aktivnosti ter širitve, kar dodatno krepi finančno stabilnost družbe", pravijo v Komunali Sežana.

Komunala Sežana je edino komunalno podjetje v državi, v katerem je večinski lastnik zasebnik, podjetje Prunk/Postojnske mesnine d.o.o., ki ima po javno dostopnih podatkih v lasti 50,06 odstotka družbe. 27,67 odstotka je v lasti Občine Sežana. Komunala Sežana ima 9,97 odstotka lastnih delnic. Občina Hrpelje-Kozina ima 4,49-odstotni lastniški delež, Občina Divača 4,26-odstotni delež in Občina Komen 3,55-odstotni lastniški delež. Družbe Marmor torej ni kupil Prunk, kot se interpretira, ampak Komunala Sežana, v kateri ima v primerjavi z drugimi kraškimi občinami pomemben solastniški delež Občina Sežana. Zato smo se z vprašanjem, kako komentirajo navedbe, da Komunala Sežana ne zasleduje javnega interesa in kakšno stališče imajo do nakupa Marmorja, obrnili še nanje.

"Določene dejavnosti, kot so ravnanje z odpadki, urejanje javnih površin in upravljanje Botaničnega vrta Sežana, Komunala Sežana izvaja na podlagi podeljenih koncesij oz. preko sistema javnih naročil. Izvajanje javnih služb na koncesijski način pomeni, da so obseg, kakovost in tudi cenovni vidik storitev določeni ter nadzorovani v okviru koncesijskih razmerij in veljavne zakonodaje. Cene storitev se oblikujejo po predpisanih postopkih in ob soglasju pristojnih organov, zato jih ni mogoče razumeti kot enostransko poslovno odločitev družbe," odgovarjajo na sežanski občini in dodajajo:

"Poslovne odločitve družbe so v pristojnosti uprave in nadzornega sveta, ki sta odgovorna za zakonito, strokovno in gospodarno vodenje družbe ter za sprejemanje razvojnih in investicijskih odločitev. Stališče Občine Sežana ostaja, da mora družba pri izvajanju javnih služb zagotavljati kakovostne, zanesljive in cenovno dostopne storitve za občane."

Marmor Sežana s 26 lastniki

Komunala Sežana je za delnico Marmorja plačala 29 evrov, skupaj 2,2 milijona evrov. Odkupila je 52-odstotni delež, pred dnevi pa je objavila še namero za prevzem vseh preostalih delnic. Marmor je eno najstarejših industrijskih podjetij, ustanovljen je bil leta 1947. Poleg tega, da obdelujejo naravni kamen, imajo v lasti štiri kamnolome: Lipica I, Lipica II, Doline in Kopriva. Ima pa družba, oziroma je imela, razpršeno lastniško strukturo, kar 26 lastnikov.

Največji delež ima po javno dostopnih podatkih na dan 31. marca 2026 v lasti italijanska družba Margraf S.p.a., to je 19,22 odstotka. 18,87 odstotka družbe Marmor je v lasti koprskega podjetja Modra Linija Naložbe, katerega direktorja sta Leon Klemše in Mitja Madon. Klemše je od junija 2024 tudi eden od petih nadzornikov Marmorja. 18,31 odstotka je v lasti Maksa Godine, 12,35 odstotka v lasti Cirila Segulina (ki je tudi eden od nadzornikov), 10,05 odstotka v lasti Martine Muha, 5,22 odstotka v lasti Miodraga Spasovića, 3,10 odstotka v lasti Irene Korošec, 2,75 odstotka je v lasti direktorja Marmorja Andreja Kosa, 2,32 odstotka v lasti Ivana Bartolata, 1,64 odstotka ima Sandi Čuk, Marmor Sežana ima 1,55 odstotka lastnih delnic, 1,42 odstotka je v lasti Igorja Čehovina, 1,08 odstotka v lasti Mihe Soldata. Preostali lastniki, ki so fizične osebe, z deležem manj kot odstotek, imajo skupaj 2,13-odstotni lastniški delež.

Poleg že omenjenega Segulina in Klemšeta so nadzorniki v Marmorju še Dimitrij Kukanja, Jasna Godina in Sabina Rožac.