Nevladni organizaciji Društvo za dobrobit živali AniMa in Alpe Adria Green (AAG) opozarjata na "sistemsko" zavajanje javnosti glede upravljanja z rjavim medvedom v Sloveniji. Po njunem mnenju se javnosti že leta načrtno prikazuje podobo medveda kot grožnje, odstrel pa kot edino rešitev, medtem ko se zakonodaja, preventivni ukrepi in strokovna mnenja marginalizirajo. V izjavi izpostavljata, da je odstrel po evropski zakonodaji dovoljen le kot skrajna možnost, toda v praksi postaja rutinski ukrep, medtem ko država redko preverja, ali so bile izčrpane druge možnosti.

Opozarjata na konflikt interesov v delovanju Zavoda za gozdove Slovenije in Lovske zveze Slovenije, ki sodelujeta tako pri pripravi strokovnih podlag kot pri izvajanju in promoviranju odstrela. Namesto nadaljnjega pobijanja medvedov organizaciji predlagata celovit sistem preventivnih ukrepov - od zaščitnih ograj in odvračanja do urejanja virov hrane in doslednega nadzora nad odgovornostjo lastnikov zemljišč.

"V Sloveniji se že nekaj let ustvarja podoba rjavega medveda kot vsiljivca in grožnje, ki jo je treba uravnavati z odstrelom. To sliko nam mediji servirajo kot uradno in strokovno utemeljeno resnico," opozarjata v skupni izjavi. Povod za ponoven odziv je bilo poročanje o bližnjem srečanju človeka s tri leta staro medvedko z mladičem na območju Rakitne, kjer je medvedka poškodovala čebelnjak ob gozdu. 

"Država kljub dolgoletnim opozorilom in znanim rešitvam še vedno ne poskrbi, da bi medvedi ostali v gozdu in se ne bi približevali naseljem," navajajo. Posebej izpostavljajo skrb vzbujajoč podatek, da je bila medvedka za prvo leglo izjemno mlada, "kar je neposredna posledica intenzivnega krmljenja medvedov s strani lovcev". Kot navajajo, v naravnih populacijah brez krmljenja medvedke prvič kotijo šele pri povprečno 4,5 letih starosti.

"Ministrstvo za naravne vire in prostor je maja letos izdalo dovoljenje za odstrel 206 medvedov, uradno z obrazložitvijo preprečevanja škode in zagotavljanje varnosti ljudi. Toda če bi bil tak odstrel res učinkovit, se enaki razlogi za pobijanje medvedov ne bi pojavljali znova in znova, vsako leto. Dejstvo, da odstrel traja leto in pol, kaže, da v ozadju ni nujna zaščita ljudi, temveč vzdrževanje visokega števila trofejnih uplenov," ugotavljajo ter opozarjajo, da je večina konfliktov s človekom povezana s premoženjsko škodo, ne pa z ogrožanjem varnosti.

"Zakon jasno določa, da so kmetje dolžni poskrbeti za zaščito svojega premoženja in živali pred plenilci. Če medved napade nezaščitene smeti, bale sena, čebelnjake, rejne živali, gre za opustitev dolžnosti njihovega skrbnika, ne za krivdo medveda," so jasni.

Nevladni organizaciji opozarjata tudi na prikrito delovanje v medijskem prostoru. Po njunih navedbah Zavod za gozdove Slovenije (ZGS) in Lovska zveza Slovenije (LZS)  zakupujeta medijski prostor za kampanje, katerih cilj je normalizacija odstrela, vendar to pogosto ni označeno kot plačana vsebina. "Včasih gre za skrite PR prispevke ali stalno sponzorstvo uredniške pozornosti za tematike, ki ustrezajo interesom lovskih društev," navajajo.

"Tako lahko v medijih in na številnih regionalnih portalih redno beremo članke z naslednjimi značilnostmi: odstrel je predstavljen kot edini in neizogiben ukrep, krivda za konflikte je implicitno preložena na medvede, podatki o neučinkovitosti odstrela se ignorirajo," ugotavljajo naravovarstveniki.

"Del sredstev, ki jih LZS in ZGS namenjata promociji lova in "upravljanja", prihaja neposredno iz prihodkov od trofejnega in turističnega lova -  dejavnosti, kjer se odstreljene živali tržijo kot ekskluzivne lovske trofeje," trdijo. 

Po njihovih navedbah Slovenija uradno promovira lovni turizem in trofejni lov, za katerega medvedi predstavljajo eno najbolj cenjenih vrst. "Cena take trofeje lahko presega več tisoč evrov, kar pomeni, da imajo vsi, ki sodelujejo v sistemu, neposreden interes, da ohranjajo stalne kvote odstrela in javno podporo."

Z delom tega denarja se po navedbah naravovarstvenikov "zakupijo prostor za prispevke, kjer mediji objavljajo nepreverjene ali prirejene podatke brez razprave z neodvisnimi strokovnjaki ali organizacijami za dobrobit živali. S tem se ustvarja umetni konsenz, da je odstrel edina možnost, medtem ko resnična strokovna razprava in naravovarstveni pristopi ostajajo izrinjeni."

"Koliko stane resnica?" se sprašujejo in odgovarjajo: "Odgovor je preprost: resnica stane toliko, kolikor znaša zakup medijskega prostora in priprava PR prispevkov, plačanih z dobičkom od odstrelov. Zato javnost ne sliši celovitih argumentov o preventivnih ukrepih, zakonodaji in etiki." In dodajajo:

"In ko se vprašamo, koliko stane življenje posamezne medvedke z mladičem, ki bi lahko v gozdovih doživela starost in vzgajala potomce, je odgovor preprost: toliko, kolikor sta vredni njena trofeja ali meso - in toliko, kolikor mediji zaračunajo za objavo ene zgodbe, v kateri je odstrel edina možnost."

Poleg tega naj bi bila problematična tudi opredelitev institucij, ki nastopajo kot uradna stroka. "Kako so lahko uradna stroka subjekti, ki obenem določajo kvote za odstrel, jih potrjujejo, izvajajo in s tem ustvarjajo neposredno materialno korist zase in za lovske organizacije?" se sprašujejo pri AniMi in AAG. Po njihovih besedah gre za "učbeniški primer konflikta interesov".

Kot še poudarjajo, je v Sloveniji rjavi medved zavarovana vrsta. Habitatna direktiva EU določa, da se odstrel lahko dovoli izjemoma in šele, ko so vsi drugi ukrepi neučinkoviti ali neizvedljivi. 

Ukrepi, ki bi se morali izvajati, po njihovi navedbi so intervencijske skupine (npr. odvračanje osebkov s plašilnimi sredstvi, premeščanje),  ureditev virov hrane (odstranjevanje neurejenih smetišč, prepoved hranjenja v bližini naselij), sofinanciranje in postavitev zaščitnih ograj ter uporaba pastirskih psov in nadzor spoštovanja zakonskih obveznosti lastnikov premoženja.

Opozarjajo tudi, da je dolžnost lastnikov, da ustrezno zaščitijo premoženje pred plenilci. "Če tega ne storijo, odškodninska odgovornost ne bi smela avtomatično pasti na državo in ne bi smela biti razlog za odstrel. Tudi ZGS in LZS tega nikoli ne izpostavita v medijskih kampanjah, ker to ne ustreza zgodbi o nujnosti kvotnega odstrela," navajajo.

Obenem opozarjajo, da se v javnosti izpostavlja zgolj škodo na drobnici in rejnih živalih, vendar se zamolči, da "so čebelnjaki, balirana krma, sadovnjaki, kompost in nezavarovani odpadki med poglavitnimi razlogi, zaradi katerih medvedi sploh zaidejo v bližino človeških naselij. Po veljavni zakonodaji in priporočilih Zavoda za gozdove Slovenije imajo lastniki in uporabniki zemljišč zakonsko in moralno dolžnost, da te vire hrane ustrezno zaščitijo".

Kljub temu država, kot ugotavljajo, "praviloma ne preveri, ali so bili ti ukrepi izvedeni, in skoraj nikoli ne sproži postopkov za ugotavljanje odgovornosti lastnikov, ki s svojo malomarnostjo povzročijo konflikte z zaščitenimi vrstami. Namesto tega se že po nekaj incidentih izda odločba o odstrelu  - ukrep, ki bi moral biti zadnja možnost, ko so vse druge izčrpane".

"Če bi bili ukrepi dosledno izvedeni, bi bilo veliko večino teh konfliktov mogoče preprečiti brez ubijanja medvedov in brez ustvarjanja negativne javne podobe te dragocene vrste. Če lastniki teh ukrepov ne izvajajo, odstrel medveda ne more biti prva rešitev, saj obstajajo zakonite, preproste in subvencionirane oblike zaščite premoženja," zaključujeta naravovarstveni organizaciji svoj zapis.