Nekateri sindikalni predstavnikov so prepričani, da je bil poslovni model IPS oblikovan izključno na izigravanju delavske zakonodaje in povečevanju dobička na račun delavcev. Opozarjajo tudi, da se podobne nezakonite prakse, kot so se izvajale v IPS, ponavljajo na avtomobilskem terminalu, kjer delo opravljajo zunanji izvajalci, saj naj delavci bili v neenakem položaju v primerjavi z redno zaposlenimi - podobno kot je bilo to v IPSjih. Tako naj delavci, ki delajo prek zunanjih izvajalcev, ne imeli enake pravice, plačilo in varnostne standarde kot redno zaposleni.

Sindikalni predstavniki tudi ocenjujejo, da se je IPS model zgolj preoblikoval v t. i. "tristebrni sistem", pri čemer naj bi šlo le za preobleko starega sistema. Kot opozarjajo, bi morala biti Luka Koper kot državno podjetje zgled dobrega upravljanja, dostojnega plačila in varnih pogojev dela, ne pa primer sistematičnih kršitev delavske zakonodaje.

Luka Koper: Delovna inšpekcija "ni imela pripomb"

V Luki Koper očitke zavračajo; trditve, da se prakse izkoriščanja delavcev nadaljujejo, pa označujejo za neresnične.

"Trditve o nezakonitem delovanju družbe in načrtnem izkoriščanju delavcev, kot tudi namigovanja, da se te prakse v družbi nadaljujejo še danes, neresnične in neutemeljene. Ukinitev IPS modela se je začela v letu 2018 in zaključila z uvedbo novega poslovnega modela v letu 2019. Pri iskanju najustreznejše rešitve se je takratna uprava družbe oprla na različna pravna mnenja, ki so potrdila skladnost takšnega načina izvajanja pristaniških storitev, v procesu pa so sodelovali tako svet delavcev kot sindikati. Celoten postopek implementacije je spremljala tudi delovna inšpekcija, ki je na mesečni ravni prejemala poročila o konkretnih korakih uvajanja novega sistema in nanj ni imela pripomb," navajajo v svojem odgovoru.

Očitki o nadaljevanju preteklih praks "neutemeljeni"

Kot pojasnjujejo, so zaposlili 304 delavcev v Luki Koper, 346 se jih je zaposlilo preko agencij. "Od skupno 650 zaposlitev je bilo več kot 70 odstotkov zaposlitev delavcev, ki so pred tem storitve opravljali na podlagi pogodb z enim od podjetij IPS. Ob tem naj pojasnimo, da določenemu deležu nekdanjih IPS delavcev iz objektivnih razlogov nismo mogli ponuditi zaposlitve, saj niso izpolnjevali niti osnovnih pogojev za zaposlitev," dodajajo.

"V letih od uvedbe novega modela, s katerim smo želeli poenotiti pravice in pogoje dela agencijskih delavcev in zaposlenih v Luki Koper, smo zaposlili več kot 1200 zaposlenih, v okviru tega pa postopoma znižali tudi delež agencijskih delavcev," navajajo. Trenutno imajo prek agencij zaposlenih 113 delavcev, medtem ko je redno zaposlenih v tem obdobju 2219 (podatek za delniško družbo Luka Koper), kar predstavlja pet odstotkov vseh zaposlitev, medtem ko je bilo konec leta 2022 agencijskih zaposlitev 18 odstotkov.

Prepričani so, da so trditve o prikritem nadaljevanju preteklih praks neutemeljene. "Nasprotno - številke jasno pričajo, da smo v zadnjih letih pomembno zvišali število neposrednih zaposlitev, izboljšali položaj delavcev in zagotovili večjo preglednost ter skladnost z zakonodajo. Vse spremembe smo uvajali z jasnim ciljem: da vzpostavimo dolgoročno stabilen, pravičen in zakonit sistem dela, ki je primerljiv z najboljšimi praksami v panogi."

Praksa outsourcinga "skladna z veljavno zakonodajo"

Kot še navajajo, dela na avtomobilskem terminalu ne opravljajo izključno zunanji izvajalci. "Gre namreč za podjetja, s katerimi sodelujemo v okviru tretjega stebra poslovnega modela, in opravljajo le specifične zaključene storitve, ki niso povezane z drugimi procesi, ki se izvajajo interno. Ta podjetja delujejo povsem samostojno in neodvisno, v lastni organizaciji dela, z lastnimi zaposlenimi, opremo in sredstvi ter prevzemajo vsa tveganja za izvedbo pogodbenih storitev. Ob tem naj pojasnimo, da je tovrstna oblika gospodarskega sodelovanja skladna z veljavno zakonodajo in ne predstavlja posredovanja dela. Gre za del prakse outsourcinga, ki je povsem običajna, zakonita in razširjena v številnih panogah v Sloveniji in Evropi, saj omogoča večjo fleksibilnost, specializacijo in tudi razvoj novih gospodarskih družb," so prepričani v Luki Koper.

V Luki Koper zagotavljajo, da snovni razlog za outsourcanje "niso prihranki", temveč "optimizacija in zagotavljanje prilagodljivosti pri zelo specifičnih storitvah, katerih dinamika izvajanja je vezana na prihode ladij, ki pa niso redni. Te storitve se naročajo, ko je za to potreba." Možnost, da se za izvajanje storitev lahko angažira zunanje izvajalce pa opredeljujejo tudi določila koncesijske pogodbe.

Je tak poslovni model primeren za državno podjetje?

Kaj menijo v Luki Koper glede ocene, da takšne prakse rušijo ugled Luke Koper in pomenijo napačen signal glede odgovornega ravnanja državnih podjetij?

"Te ocene ne poznamo in z njimi nismo seznanjeni. Menimo, da gre za iskanje pozornosti posameznikov, ki želijo škoditi ugledu Luke Koper, zaposlenih in vsem drugim deležnikom," so prepričani v koprskem pristanišču.