Med strokovnjaki, ki opozarjajo na tveganja, je dr. Nicholas DeVito z univerze Duke v ZDA, ki je za Daily Mail pojasnil, da lahko preveč rdečega mesa povzroči vnetja in poškodbe DNK ter kar štirikrat poveča možnost prezgodnje smrti. Podobne pomisleke izraža tudi prof. Frank Hu z univerze Harvard, ki je sodeloval pri velikem longitudinalnem raziskovanju. Ugotovil je, da je povečanje vnosa predelanega rdečega mesa za le pol porcije na dan povezano z 13-odstotnim višjim tveganjem prezgodnje smrti tekmovanja vseh vzrokov.

A novejše raziskave iz let 2024 in 2025 kažejo precej bolj raznoliko sliko.

Študija, objavljena v reviji Nature Scientific Reports, je na vietnamski populaciji pokazala celo nasprotno povezavo – večji vnos beljakovin je bil povezan z manjšim tveganjem za raka želodca. Tudi Golestanska kohortna raziskava, objavljena v Journal of Nutrition, je ugotovila, da beljakovine iz rib in stročnic zmanjšujejo tveganje za bolezni prebavil, medtem ko lahko prevelik vnos rastlinskih beljakovin iz rafiniranih žit predstavlja nevarnost. Podobno pregledna študija, objavljena v PMC, ni našla jasne povezave med skupnim vnosom beljakovin in večino rakavih obolenj, izjema pa so mlečne beljakovine, ki so lahko povezane s povečanim tveganjem za raka prostate.

Koliko beljakovin je torej priporočljivo zaužiti?

Strokovnjaki svetujejo, da odrasli na dan zaužijejo med 0,8 in 1 gramom beljakovin na kilogram telesne teže. Pri starejših od 50 let so potrebe nekoliko večje – priporočila gredo do 1,2 grama na kilogram, saj se z leti mišična masa hitreje zmanjšuje. Športniki in zelo aktivni posamezniki lahko brez tveganja dosežejo do 1,6 grama na kilogram. Kot zgornja meja za vse velja približno 2 grama na kilogram telesne teže, saj preseganje te količine lahko dolgoročno obremeni zdravje.

Otroci in mladostniki imajo nekoliko drugačne potrebe. Malčki med 1. in 3. letom starosti potrebujejo okoli 1,1 grama beljakovin na kilogram telesne teže na dan, otroci med 4. in 13. letom približno 0,95 grama, najstniki med 14. in 18. letom pa okoli 0,85 grama na kilogram. V praksi to pomeni, da 20-kilogramski otrok potrebuje približno 20 gramov beljakovin na dan, 50-kilogramski najstnik pa okoli 42 gramov. Pri mladih je pomembno predvsem to, da je vnos beljakovin raznolik in pridobljen iz različnih virov, saj prekomerno uživanje ni koristno in ne pospeši rasti.