Lišmanioza se pri psih širi počasi, a vztrajno, so opozorili v veterinarski kliniki. Pri psih lahko povzroči dolgotrajno obolenje z resnimi posledicami, kot so kožne spremembe, rane in izpadanje dlake, hujšanje in zmanjšano telesno kondicijo, povečane bezgavke, očesne bolezni, v napredovalnih primerih tudi težave z ledvicami.

"Bolezen napreduje počasi in pogosto neopazno, zato jo lastniki prepoznajo šele, ko je že razvita," so v sporočilu za javnost zapisali v veterinarski ambulanti Vetpromet.

Slovenski veterinarji so leta 2021 po navedbah omenjene klinike pregledali 465 psov po državi. Aktivne okužbe niso potrdili, pri približno dveh odstotkih psov pa so našli protitelesa, kar kaže, da so se z boleznijo že srečali. Zaščita psov je ključna, so izpostavili.

Okužen pes sam po sebi sicer ne more neposredno okužiti drugega psa. A če ga piči peščena muha, lahko ta ob naslednjem ugrizu prenese parazita naprej na druge pse, v redkih primerih pa tudi na ljudi z oslabljenim imunskim sistemom.

V Vetpromet pozivajo k zaščiti psov, in sicer jih je treba redno zdraviti ter poskrbeti, da so vedno zaščiteni pred piki. "S tem preprečimo, da bi bolezen krožila naprej in ogrožala druge živali," so pojasnili v veterinarski ambulanti.

Čeprav se v Sloveniji bolezen za zdaj pojavlja predvsem pri psih, strokovnjaki opozarjajo, da se z lišmaniozo lahko okužijo tudi ljudje. Bolezen se na človeka prenese z ugrizom okužene peščene muhe.

Najpogostejša oblika je kožna lišmanioza, pri kateri nastanejo razjede na koži, redkejša pa je visceralna oblika, ki prizadene notranje organe in je lahko smrtna, če ni pravočasno zdravljena. V Sloveniji primerov pri ljudeh doslej še niso potrdili.

Pojav peščenih muh so pred leti - med 2020 in 2022 - spremljali tudi raziskovalci z oddelka za biodiverziteto Univerze na Primorskem v sodelovanju z drugimi raziskovalnimi ustanovami. V treh letih so na 43 lokacijah po državi ujeli več kot 1200 peščenih muh in prepoznali štiri vrste. Največ so jih našli v slovenski Istri in na Krasu, kjer so pogoji toplejši in bolj suhi. Raziskava poudarja pomen stalnega spremljanja in pravočasnega ukrepanja, da bi ohranili nizko tveganje za zdravje ljudi in živali, so sporočili z Univerze na Primorskem.