Na podlagi zakona o davku od dobička iz odsvojitve kriptosredstev se bodo obdavčili dobički fizičnih oseb, rezidentov Slovenije. Kot davčna osnova se bo upošteval dobiček iz odsvojitve kriptosredstev, dosežen v davčnem letu. Zavezanci bodo vodili evidenco o pridobitvi in odsvojitvi kriptosredstev ter sami izračunali davek v davčnem obračunu, ki ga bodo morali pripraviti vsako leto do 31. maja.

"S tem zagotavljamo večjo enakost davčne obravnave dohodkov iz različnih vrst finančnih naložb fizičnih oseb," je v izjavi po seji vlade pojasnil finančni minister Klemen Boštjančič. Vlada je pri tem izhajala iz načela, naj bodo primerljivi dohodki približno enako obdavčeni, je dodal.

Poudaril je, da so pri pripravi predloga zakona posebno pozornost namenili čim večji enostavnosti njegovega izvajanja, tako za davčne zavezance kot za finančno upravo.

Predmet obdavčitve tako ne bodo posamezne transakcije s kriptosredstvi, pač pa le razlika med seštevkom vrednosti ob odsvojitvi kriptosredstev v davčnem letu in seštevkom vrednosti ob pridobitvi kriptosredstev v davčnem letu. Pri tem menjava kriptosredstva za drugo vrsto kriptosredstva ne bo veljala za odsvojitev, prav tako ne prenos kriptosredstev med denarnicami istega imetnika.

Zavezanec bo moral davčni obračun pripraviti in ga predložiti finančni upravi vsako leto do 31. maja. Do začetka uporabe zakona, to je 1. januarja 2026, ti dobički še ne bodo obdavčeni.

Predlog zakona še določa, da bodo morali ponudniki blaga in storitev v Sloveniji, ki bodo od zavezanca prejeli kriptosredstva v zameno za blago ali storitve nad vrednostjo tisoč evrov, o tem poročati finančni upravi.

Boštjančič je zagotovil, da v gospodarstvu obdavčitev kriptosredstev pozdravljajo. "Praktično celotna finančna industrija pozdravlja obdavčitev kriptosredstev, kajti neobdavčitev velja za nelojalno konkurenco drugim finančnim instrumentom, ki so vsi po vrsti obdavčljivi," je dejal.

Podatkov o tem, koliko premoženja imajo Slovenci v kriptovalutah, vlada nima. "V resnici natančnih podatkov nimamo," je dejal minister. Verjame pa, da bi se lahko v proračun steklo do 25 milijonov evrov davka od dobička iz odsvojitve kriptosredstev letno.

Vlada je sprejela tudi predlog novele zakona o davku od dobička od odsvojitve izvedenih finančnih instrumentov. Ta določa enotno davčno stopnjo za tovrstne naložbe v višini 25 odstotkov ne glede na obdobje imetništva, kot bo veljalo za kriptosredstva in kot že velja za dobičke iz kapitala v primeru imetništva do pet let. Zdaj je obdavčitev dobičkov od izvedenih finančnih instrumentov odvisna od dolžine imetništva in v primeru odsvojitve prej kot v letu dni znaša 40 odstotkov. "Večina teh poslov je sicer kratkoročnih," je povedal Boštjančič.