Gradnja na lokacijah za proizvodnjo orožja se je po začetku ruske invazije na Ukrajino leta 2022 močno pospešila. To se dogaja v času, ko morajo vlade Evropske unije hkrati zagotavljati stalne dobave orožja Kijevu in obnavljati lastne zaloge, pri čemer dodatno negotovost povzroča tudi vprašanje ameriške zavezanosti evropski varnosti, poroča Financial Times.

Na podlagi več kot tisoč preletov radarskih satelitov Sentinel-1 Evropske vesoljske agencije je časnik spremljal dogajanje na 150 lokacijah, ki jih uporablja 37 podjetij, specializiranih za proizvodnjo orožja. Analiza je pokazala, da se je približno tretjina teh lokacij razširila ali na njih potekajo nova gradbena dela. Evropa tako opušča mirnodobni model proizvodnje.

1/4 @FT did a splendid job analyzing satellite data to show that defense re-industrialization across Europe is progressing quickly. FT analyzed data from 150 construction sites involving 37 companies. Total area under construction of defense industrial enterprises increased pic.twitter.com/zmXqlI14r3

— Alex Melikishvili (@A_Melikishvili) August 13, 2025

"Gre za globoke in strukturne spremembe, ki bodo v srednjem in dolgem roku preoblikovale obrambno industrijo," je poudaril William Alberque, nekdanji direktor za nadzor oborožitve pri Natu.

Večina podjetij ugotovitev analize ni želela komentirati, saj so se sklicevala na varnostne razloge.

Orožarska industrija se širi za dva milijona kvadratnih metrov

Analiza je pokazala, da so se območja z vidnimi gradbenimi spremembami povečala z 790.000 kvadratnih metrov v letih 2020–2021 na kar 2,8 milijona kvadratnih metrov v obdobju 2024–2025.

Med največjimi projekti izstopa skupno sodelovanje nemškega orožarskega velikana Rheinmetall in madžarskega državnega podjetja N7 Holding v Varpaloti na zahodu Madžarske, kjer so zgradili ogromno tovarno za strelivo in eksplozive.

Prva tovarna na Madžarskem je bila dokončana julija 2024 in proizvaja strelivo za bojna pehotna vozila. Gradnja pa se nadaljuje – v prihodnje bodo tam proizvajali tudi 155-milimetrske topniške granate ter strelivo za tanke Leopard 2.

"Zaradi varnosti podjetja ne moremo komentirati domnevnih obrisov naših proizvodnih obratov na satelitskih posnetkih," je pojasnil tiskovni predstavnik Rheinmetalla Patrick Romer.

Analiza je zajela tudi 88 lokacij, povezanih s programom EU ASAP, ki s 500 milijoni evrov subvencionira proizvodnjo streliva in raket. Podatki kažejo, da so podjetja, ki so prejela ta sredstva, rasla hitreje od ostalih.

Komisar EU za obrambo Andrius Kubilius je za Financial Times povedal, da se je od začetka ruske invazije letna evropska proizvodna zmogljivost orožja povečala s 300.000 enot na približno dva milijona do konca letošnjega leta. Velik del te rasti gre pripisati Rheinmetallu, ki namerava proizvodnjo 155-milimetrskih granat povečati s 70.000 leta 2022 na 1,1 milijona do leta 2027.

Velik izziv za Evropo

Kljub rasti zmogljivosti uradniki opozarjajo, da bo dejanska proizvodnja verjetno precej manjša od načrtovane. Strokovnjaki hkrati izpostavljajo, da so zmogljivosti za izvajanje daljnosežnih napadov še vedno ena največjih šibkosti Evrope.

Fabian Hoffmann, raziskovalec z univerze v Oslu, poudarja, da so rakete bistvene za odvračanje Rusije.

"To je glaven pogoj, da bi Nato lahko zmagal, saj ruskemu tempu mobilizacije ne moremo slediti. Ob dramatični rasti ruske vojaške moči je naša najboljša možnost vzpostaviti verodostojno odvračanje – jasno sporočilo, da bomo na vsak napad odgovorili. Če želimo to doseči, moramo proizvodnjo močno povečati," je poudaril Hoffmann.

Kot prednostna področja so izpostavljeni razvoj raket, protizračne obrambe, topništva in dronov.