Trenutno načrtovanje medplanetarnih poletov temelji predvsem na natančnih podatkih o položajih planetov in pojavu tako imenovane opozicije Marsa, ki nastopi približno vsakih 26 mesecev, ko sta Zemlja in Mars na isti strani Sonca in najbližje skupaj. Kljub temu takšna potovanja še vedno trajajo od pet do enajst mesecev v eno smer.

Brazilski raziskovalec Marcelo de Oliveira Souza z Državne univerze Severnega Ria de Janeira je v raziskavi preučil drugačen pristop. Osredotočil se je na asteroid 2001 CA21, katerega zgodaj izračunana tirnica seka orbiti Zemlje in Marsa pod približno petstopinjskim kotom. Prav ta geometrija omogoča bolj neposredno pot skozi vesolje. Pomembno je, da asteroid ne bi služil kot fizična postaja, temveč njegova tirnica kot matematični model za iskanje optimalnih poti.

Analiza različnih izstrelitvenih oken v letih 2027, 2029 in 2031 je pokazala, da je le leto 2031 tisto, ko se geometrija Zemlje, Marsa in omenjene orbitalne ravnine idealno ujema. To omogoča oblikovanje bistveno hitrejših poti.

Raziskava predvideva dva možna scenarija. Prvi, bolj ambiciozen, predvideva pot na Mars v približno 33 dneh in povratek v skupno 153 dneh. Takšna možnost bi zahtevala naprednejše, še nepreverjene tehnologije zaviranja ob prihodu na Mars. Drugi scenarij pa je bolj izvedljiv z današnjo tehnologijo – pot v eno smer bi trajala 56 dni, celotna misija pa približno 226 dni.

Študija poudarja, da ne gre za to, da bi morale prihodnje misije slediti točno določeni tirnici asteroida, temveč da takšen pristop predstavlja novo metodologijo za odkrivanje hitrejših medplanetarnih poti, ki jih tradicionalne metode morda spregledajo.

Z uporabo orbitalnih podatkov številnih bližnjih asteroidov bi lahko znanstveniki v prihodnosti oblikovali nekakšen katalog naravnih vesoljskih koridorjev, s katerimi bi lahko bistveno skrajšali čas potovanja tudi do drugih ciljev v našem osončju.

Kljub obetavnim rezultatom ostaja potovanje na Mars velik izziv. Na trajanje misije vplivajo številni dejavniki, kot so pogonski sistemi, količina goriva in masa tovora, poleg tega pa bi morala posadka na Marsu počakati na naslednjo ugodno poravnavo planetov za vrnitev na Zemljo.

Kljub temu nova raziskava kaže, da bi lahko že sama optimizacija poti – na podlagi geometrije asteroidnih tirnic – v prihodnosti bistveno skrajšala čas potovanja in približala možnost človeških misij na Mars.