Reprezentativne delodajalske organizacije so izrazile odločno nasprotovanje predlogu zakona o konoplji za omejeno osebno rabo, ki sta ga po lanskem posvetovalnem referendumu v parlamentarni postopek nedavno vložili poslanski skupini Svobode in Levice. Kot poudarjajo, predlog ogroža varnost na delovnih mestih, zdravje in življenja ljudi.
DELODAJALCI OSTRO PROTI ZAKONU O KONOPLJI: Opozarjajo na nevarnost za varnost in zdravje pri delu
Slovenija
Trgovinska zbornica Slovenije, Gospodarska zbornica Slovenije, Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije, Združenje delodajalcev Slovenije ter Združenje delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije so v skupni izjavi za javnost zapisali, da bi zakon v primeru potrditve v DZ ogrozil varno delovno okolje in povzročil številna nova tveganja za posameznike, družbo in podjetja.
Predlog zakona je po prepričanju delodajalcev v nasprotju s temeljnimi načeli varnosti in zdravja pri delu, saj omejuje možnosti nadzora nad prisotnostjo psihoaktivne snovi THC v telesu in s tem onemogoča pravočasno prepoznavo zmanjšanih psihofizičnih sposobnosti delavcev.
Prisotnosti THC v telesu se po trenutnem besedilu zakonskega predloga ne bi smelo ugotavljati v okviru rednih zdravstvenih pregledov delavcev, s katerimi se preverja tveganja za varnost in zdravje pri delu.
Delodajalske organizacije so pri tem spomnile na opozorila zdravstvene stroke o negativnih posledicah uživanja konoplje, med drugim na tesnobo, paranojo, depresijo, poslabšanje duševnih motenj, oslabljene motorične sposobnosti in oteženo zaznavanje.
"Če prisotnosti THC ne bi smeli ugotavljati pri rednih zdravstvenih pregledih, bi se posledice uživanja konoplje lahko napačno pripisale delovnemu okolju in posledično neupravičeno bremenile delodajalce," se bojijo delodajalci.
V zvezi z omejeno osebno uporabo konoplje se po prepričanju gospodarskih organizacij odpira tudi vrsta vprašanj in nejasnosti, kot so odgovornost za delovne nesreče, odškodninska odgovornost ob poškodbah pri delu, nadomestila za bolniške odsotnosti ter regresni zahtevki zdravstvene in pokojninske blagajne.
Posebej problematična bi bila po prepričanju delodajalcev delovna mesta z visokim tveganjem, kot so zdravniki, reševalci, piloti, učitelji, delavci na višini, varnostniki in upravljavci težke mehanizacije, kjer je varnost ključnega pomena in toleranca na prisotnost THC ničelna.
Poleg tega se številne storitvene dejavnosti izvajajo ob neposredni komunikaciji s potrošnikom, zato se delodajalci sprašujejo, kdo bi nosil odgovornost v tistih primerih, ko delavec pod vplivom THC storitev potrošnikom ne bi izvedel skladno z določbami zakona o varstvu potrošnikov.
Delodajalske organizacije so svoje stališče o predlogu zakona v sredo poslale ministrici za zdravje Valentini Prevolnik Rupel ter z njim seznanile tudi gospodarskega ministra Matjaža Hana in predstavnike zdravstvene stroke, predvsem s področja medicine dela.
Delodajalci pričakujejo, da bo vlada k predlogu zakona podala negativno mnenje in predlagala njegov umik iz zakonodajnega postopka.
Predlagatelji zakona so sicer ta teden poudarili, da bodo kljub opozorilom zdravstvene stroke nadaljevali sprejemanje zakona, ker je bila takšna na lanskem posvetovalnem referendumu tudi volja ljudstva. So pa napovedali še številne sestanke in posvete ter proučitev opozoril zdravstvene stroke. V teku postopka v DZ naj bi tako zakonsko besedilo še spremenili.
Kdo pa testira delodajalce?